Izvenzakonska cerkev

Slovenska cerkev je lobirala več let, da ji je končno uspelo legalizirati nemoteno zvonjenje s cerkvenimi zvonovi in umetniško pritrkavanje. Po novi Uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju cerkveni zvonci niso več možna nevarnost za onesnaževanje s hrupom, torej izvor motečega zvoka. Pa tudi če njihova glasnost presega 65 decibelov, kar je skrajna meja dopustnega trušča in hrušča. Jasno, zvonovi so bogu posvečeno glasbilo, ali kot je v Tedniku mojstrsko ugotovil Radovan Tavzes z ministrstva za okolje in prostor, ki je zvonove, ki oddajajo bolj ali manj močne zvočne vibracije, zabrisalo ven iz Uredbe o hrupu: zvonovi so lahko povsem navadna glasbila močne ali šibke jakosti. No, pred letom je Tavzes celo izjavil, da se mu "inšpekcijsko preverjanje glasnosti zvonov zdi neokusno". Mogoče tudi zato, ker so pred štirimi leti merili cerkveni hrup v ljubljanski občini in ugotovili, da je zvonjenje iz dvajsetih cerkvenih zvonov preseglo 69 decibelov na oddaljenosti 50 metrov, iz treh cerkvenih inštrumentov pa je bučalo celo več kot 85 decibelov naglas, in to sredi poslovno-stanovanjskih površin.

Če so zvonovi moteči ali ne, ni več vredno razpravljati, nekatere včasih res celo bolj kot zvonovi moti kapljanje vode iz WC-kotlička, nadobudno igranje kakšnega manj posvečenega inštrumenta v sosednjem stanovanju ali zvonjenje prodajalcev krompirja in svežih jajčk. Gre bolj zato, da je cerkev s svojimi zvonovi izvzeta iz zakonodaje in da tega, kakšen hrup oddaja v okolico, nihče več ne bo nadzoroval. Prej so na prijave (in teh ni bilo malo) morali ukrepati inšpektorji, pa še to samo, če so bili zvonovi obnovljeni po 13. juniju 1995, je pa moral zato upravljavec tega vira hrupa spoštovati zakonodajo ter upoštevati mejne vrednosti, torej 65 decibelov. Zdaj bodo lahko pritrkovali in zvonili do onemoglosti, pa nihče ne bo imel pristojnosti ukrepati.

Zato pa bodo lahko ukrepali, ne inšpektorji, ampak policisti v primeru, da bo koga motilo preglasno gledanje televizije svojega soseda ali kakšna druga zvokovna motnja, ki je obravnavana kot hrup in ni posledica dovoljene dejavnosti. Nov predlog zakona o varstvu javnega reda in miru, ki je v pripravi, vsebuje člen, ki govori o povzročanju hrupa in prijazno pravi, da "Kdor z uporabo televizijskega ali radijskega sprejemnika, drugega akustičnega aparata ali akustične naprave ali glasbila moti mir ali počitek ljudi in to ni posledica dovoljene dejavnosti, se kaznuje z globo 25.000 tolarjev. Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali samostojna podjetnica posameznica, ki stori prekršek iz tega člena, pa se kaznuje z globo od 100.000 tolarjev do 600.000 tolarjev." V nadaljevanju pa, da "za preprečitev nadaljevanja prekrška, s katerim se moti ali vznemirja javnost, lahko policist z ustno odredbo ukaže upravljavcu začasen izklop dobave elektrike, plina ali vode pri kršitelju, če to nima hujših posledic za druge osebe in je ukrep sorazmeren glede na kršitev. Izklop lahko traja do vzpostavitve javnega reda in miru, vendar ne več kot šest ur".