Manipulator / Več sto milijonov za božje odposlance
Koliko za obnovo cerkva nameni država
Erik Valenčič
MLADINA, št. 31, 4. 8. 2006

Cerkev sv. Jožefa
© Marko Pigac
Pred približno tremi meseci je naše zanimanje zbudilo pismo župnika Matije Tratnjeka iz cerkve sv. Jožefa v Slovenski Bistrici. Takole je pisalo: "Spoštovani/a Jože, Jožef, Jožefa, Jožica. V Slovenski Bistrici je čudovita cerkev sv. Jožefa, Vašega zavetnika - OBNOVILI BI JO RADI. Predračun za novo streho je 34 milijonov tolarjev." Pustili smo času čas in ga ta teden pobarali, kako gre kaj z zbiranjem denarja. Tratnjeka je najprej zanimalo, če smo tudi mi kaj pomagali. Pa ... nismo. A tudi brez naše pomoči mu je uspelo od ljudske raje zbrati 8.300.000 SIT, od česar sta bila dva milijona stroškov (poštnine in tiskanje 30.000 barvnih zgibank s fotografijami cerkve).
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Erik Valenčič
MLADINA, št. 31, 4. 8. 2006

Cerkev sv. Jožefa
© Marko Pigac
Pred približno tremi meseci je naše zanimanje zbudilo pismo župnika Matije Tratnjeka iz cerkve sv. Jožefa v Slovenski Bistrici. Takole je pisalo: "Spoštovani/a Jože, Jožef, Jožefa, Jožica. V Slovenski Bistrici je čudovita cerkev sv. Jožefa, Vašega zavetnika - OBNOVILI BI JO RADI. Predračun za novo streho je 34 milijonov tolarjev." Pustili smo času čas in ga ta teden pobarali, kako gre kaj z zbiranjem denarja. Tratnjeka je najprej zanimalo, če smo tudi mi kaj pomagali. Pa ... nismo. A tudi brez naše pomoči mu je uspelo od ljudske raje zbrati 8.300.000 SIT, od česar sta bila dva milijona stroškov (poštnine in tiskanje 30.000 barvnih zgibank s fotografijami cerkve).
Kaj pa preostali denar? Občinski in državni razpisi. Aha. In tu začenja postajati zanimivo. Ministrstvo za kulturo je za obnovo cerkve sv. Jožefa namenilo 15.825.389 SIT. Na spletni strani ministrstva smo poiskali seznam financiranja projektov s področja nepremične kulturne dediščine za leti 2006 in 2007. Lahko bi pisalo tudi 's področja nepremične cerkvene dediščine', saj je velika večina denarja namenjenega prav obnovi sakralnih objektov. Recimo: za cerkev sv. Egidija v Zrečah 13.240.608 SIT, za uršulinski samostan v Ljubljani 12.194.661 SIT (2006) ter 26.411.620 SIT (2007), za Cerkev Marijinega vnebovzetja v Celju 37.500.000 SIT. In tako dalje do neba. Seznam je dolg 63 strani.
Skratka, če država namenja več sto milijonov za vzdrževanje cerkva, se pojavi vprašanje, koliko denarja za te projekte namenja recimo sama RKC.
Tratnjek pravi, da od RKC ni dobil nič, in dodal: "Veste, župnije pravzaprav pomagajo škofijam." In ne obratno. Poklicali smo na mariborsko nadškofijo in od prijazne gospodične poskušali izvedeti, ali sploh obstaja kakšen sklad za pomoč župnijam. Po desetih minutah preverjanja smo dobili odgovor: "Obstaja solidarnostni sklad za najnujnejše primere." In ti so? "Joj, gospod, samo to so mi povedali." Včasih človek kar ostane brez besed, a dve se vedno najdeta: cerkveni davek. Torej na Tratnjekovo vprašanje, ali smo kaj pomagali pri zbiranju sredstev za obnovo cerkve, odgovarjamo: v bistvu smo. Saj smo davkoplačevalci.