Manipulator / Obračunavanje z nafto

Ah, kako so bile stvari včasih preproste. Na eni strani smo imeli Rusijo (takrat Sovjetsko zvezo), na drugi pa Združene države Amerike in ideološkemu spopadu med velesilama se je uradno reklo hladna vojna. Potem je padel tisti zid in Fukuyama je spisal konec zgodovine. Vendar se zgodovina ponavlja. In če smo včasih imeli hladno, imamo danes naftno vojno. Glavna akterja na geostrateški šahovnici sveta ostajata ista. To je pokazalo nedavno srečanje skupine G8 v St. Petersburgu. Ruski predsednik Vladimir Putin je pričakoval od svojega ameriškega kolega Georgea Busha, s katerim sta se pred nekaj leti tako dobro razumela (po formuli: ZDA vs. Afganistan = Rusija vs. Čečenija), da bo podprl ruska prizadevanja za vstop v Svetovno trgovinsko organizacijo. Pa se to ni zgodilo, ker po Bushevem mnenju ali pač njegovih nadrejenih Rusija ni dovolj demokratična. Ko je Bush (Chevron) zahteval dostop do ruskih naftnih najdišč, mu je Putin (Gazprom) odvrnil: "Ne." In potem je ruski predsednik poslal svojega pomočnika Igorja Šuvalova pred kamere: "Da Rusija ni dobila podpore za vstop v STO, je velik udarec Putinovemu ugledu."

Ruske sankcije so sledile takoj. Koncesijo za izkoriščanje ruskega plina v Bartentsovem morju (pod pokroviteljstvom Gazproma) bosta dobili norveški podjetji Norsk Hydro in Statoil, ki ju Kremelj hvali kot "objektivni ter profesionalni korporaciji". Da bi bila za ZDA žalitev še večja, je k sodelovanju povabljen še francoski Total. Gre za hud udarec ameriškim naftnim podjetjem, še posebej če upoštevamo, da bo večina plina iz Barentsovega morja izvoženega prav v severno Ameriko. A ruska ofenziva sega veliko dlje, in kot kaže, ne bo prizanesla niti Organizaciji držav izvoznic nafte (OPEC), ki nekako velja za 51. ameriško zvezno državo. Putin namerava oslabiti organizacijo s sklenitvijo številnih sporazumov z državami v razvoju o dobavi ruskih energijskih virov mimo pravil OPEC-a. Za začetek bo poslovanje potekalo v več valutah, tudi v rubljih, in ne več striktno v dolarjih. Pogajanja z državami Latinske Amerike, Kitajsko in Indijo so že v polnem teku, Putin pa naj bi septembra odpotoval še v Južnoafriško republiko, Angolo ter Maroko. Boj za prevlado v svetu se torej začenja na novo in stave so vsekakor visoke; do leta 2030 naj bi se potrebe po nafti, plinu in premogu povečale za 50 %. Ameriške protiofenzive še ni na vidiku, za zdaj iz Washingtona prihajajo le obtožbe, da Putin izrablja energijske vire za nedemokratične namene. Bush mu je celo svetoval, naj se raje zgleduje po iraški demokraciji. Putin: "Ne, takšne demokracije pa si res ne želimo." V bistvu ne potrebujejo niti članstva v Svetovni trgovinski organizaciji.