Izbrisani končno dobil ime

Milana Makuca so oblasti nezakonito izbrisale iz slovenskega registra stalnih prebivalcev, te dni pa se na ORL-kliniki v Ljubljani pripravlja na precej težko operacijo. "Samo zato, ker sem leta 1947 prilezel na svet v vasici Raša, kjer je moj oče delal kot rudar, so me slovenske oblasti izbrisale, pa tako sem se veselil, ko sem šel na referendum za osamosvojitev RS. Takrat sem jokal od sreče, danes, vam povem po pravici, pa jočem, ker je do osamosvojitve prišlo," pravi Makuc in nadaljuje: "Moja starša sta oba Slovenca, hodil sem v slovenske šole, zaposlen sem bil samo v Sloveniji, doma smo govorili samo slovensko, tudi ko smo živeli na Hrvaškem."

Kljub nestrpnemu čakanju na rumeno potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije slednjega ni dočakal, ampak je izgubil službo, 1994. pa so ga deložirali iz stanovanja: "Prišel sem domov, na dvorišču stanovanjske stavbe sem zagledal policijski avto ter kamion, vrata stanovanja so bila razbita, pohištvo zunaj, dokumenti raztreseni po dvorišču ... ustrašil sem se, se ozrl in pobegnil." S solzami na licih nadaljuje: "Začel sem klošarit. Bil sem malo pri enem, malo pri drugem, v zadnjem času sem spal v poljski barakici, mini kontejnerju. Nazadnje, ko mi je Uršula prinesla spalno vrečo, sem spal pa pod trto. Preživel sem samo zaradi dobrih ljudi."

Letos, ko je bolezen že hudo napredovala, je na predlog socialne delavke v Luciji obiskal zdravnika, kjer ga niso hoteli sprejeti, ker ni imel zdravstvenega zavarovanja.

Socialna delavka ga je povezala z aktivno članico slovensko-italijanske organizacije Karaula MIR, ki ga je nemudoma odpeljala v ljubljansko brezplačno ambulanto, od koder so ga urgentno napotili na Klinični center, kjer so ga še isti dan hospitalizirali.

1. marca 2006 je Makuc na MNZ vložil prošnjo za dovoljenje stalnega bivanja. Kljub dejstvu, da obstaja na UE Piran dokumentacija, ki dokazuje, da je Milan Makuc neprekinjeno stalno bival v RS od leta 1954 do 1992, je v postopku za pridobitev dovoljenja za stalno bivanje potreboval tri priče, ki so potrdile, da je Makuc ob osamosvojitvi RS zares tudi živel v Sloveniji. V času njegove hospitalizacije v Kliničnem centru mu je Slovenija po dobrih štirih mesecih od vložene prošnje na MNZ vrnila ime: "V primeru, da bi zdaj umrl, bi zame vsaj lahko dvignili mrliški list. Ponovno imam ime". Zanimivo, da je ves ta čas imel davčno številko, kar pomeni, da je Davčna uprava RS leta 1996 "davčno oštevilčila" ljudi, ki tako rekoč niso obstajali.

Dovoljenje za bivanje je dobil, nima pa še stalnega naslova in tudi strehe nad glavo ne, ki bi jo za uspešno rehabilitiranje nujno potreboval. Pomoč pri reševanju stanovanjske problematike pričakuje od države.