Manipulator / Revija Ampak in pravica do popravka
Različna razumevanja novele zakona o medijih
Neža Mrevlje
MLADINA, št. 33, 19. 8. 2006
Nekdanji član obveščevalne službe za Primorsko, član VOS-a za Goriško, član Ozne in nekdanji namestnik šefa in načelnik Udbe za mariborsko okrožje Zdenko Zavadlav je v začetku maja na uredništvo revije Ampak poslal prošnjo za popravek zaradi članka Mire Cenčič. Avtorica je od februarja do aprila v mesečniku objavljala članke o razmerah na Primorskem med drugo svetovno vojno pod naslovom "Primorska katoliška sredina proti bratomorni vojni". Mira Cenčič je v zadnjem delu omenjenega članka zapisala tudi navedbe Zdenka Zavadlava, sicer pod napačnim priimkom "Zavadlal" in brez osebnega imena. Zavadlav je želel pravico do popravka uveljaviti zaradi napačne navedbe njegovega imena, saj bi to lahko povzročilo zmedo, ker je bilo, kot navaja avtor popravka: "Zavadlalov in Zavadlavov več". Zavadlav pa je zahteval objavo popravka tudi zaradi netočno citiranih podatkov in avtoričinih navedb. "V razpravi Mira Čenčič, ko citira in razlaga o razgovoru med italijansko-nemško upravo in partizani leta 1944 v Gorici, pripisuje izjave, ki jih ni bilo," pojasnjuje Zavadlav. V zaključku prošnje za popravek v Ampaku je tako Zavadlav zapisal: "Upam, da bo to opravljeno v prvi naslednji številki AMPAKA brez kakršnih tolažilnih in zavajajočih pisem urednikov!" Vendar omenjeni popravek še do sedaj ni bil objavljen.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Neža Mrevlje
MLADINA, št. 33, 19. 8. 2006
Nekdanji član obveščevalne službe za Primorsko, član VOS-a za Goriško, član Ozne in nekdanji namestnik šefa in načelnik Udbe za mariborsko okrožje Zdenko Zavadlav je v začetku maja na uredništvo revije Ampak poslal prošnjo za popravek zaradi članka Mire Cenčič. Avtorica je od februarja do aprila v mesečniku objavljala članke o razmerah na Primorskem med drugo svetovno vojno pod naslovom "Primorska katoliška sredina proti bratomorni vojni". Mira Cenčič je v zadnjem delu omenjenega članka zapisala tudi navedbe Zdenka Zavadlava, sicer pod napačnim priimkom "Zavadlal" in brez osebnega imena. Zavadlav je želel pravico do popravka uveljaviti zaradi napačne navedbe njegovega imena, saj bi to lahko povzročilo zmedo, ker je bilo, kot navaja avtor popravka: "Zavadlalov in Zavadlavov več". Zavadlav pa je zahteval objavo popravka tudi zaradi netočno citiranih podatkov in avtoričinih navedb. "V razpravi Mira Čenčič, ko citira in razlaga o razgovoru med italijansko-nemško upravo in partizani leta 1944 v Gorici, pripisuje izjave, ki jih ni bilo," pojasnjuje Zavadlav. V zaključku prošnje za popravek v Ampaku je tako Zavadlav zapisal: "Upam, da bo to opravljeno v prvi naslednji številki AMPAKA brez kakršnih tolažilnih in zavajajočih pisem urednikov!" Vendar omenjeni popravek še do sedaj ni bil objavljen.
V telefonskem pogovoru je izvršni urednik omenjene revije Jonatan Vinkler o neobjavljenem popravku povedal naslednje: "Popravek bi objavili le avtorici razprave Miri Cenčič. Pod rubriko Odmevi in sporočila pa so lahko objave drugih avtorjev. Vendar pa je res, da pisma Zavadlava nisem dobil in ga zato tudi nismo objavili. Vsekakor bi ga objavili, če bi ga dobili, saj imamo interes reševati stvari v lastni hiši." Seveda je vse lepo in prav, da bodo Zavadlavovo pismo, ko bo prispelo na uredništvo Ampaka, tudi objavili, pa čeprav je od objave spornega besedila in poslanega popravka preteklo že precej časa. Sicer pa lahko Vinklerjevo izjavo razumemo tudi kot prispevek k različnim razumevanjem in interpretacijam pravice do popravka. Ali kot pravi Vinkler: "Sprva je treba rešiti terminski zaplet. Torej kaj pomeni popravek in kaj polemični odgovor. Slednji je lahko, če je napisan kot resen članek, objavljen tudi v rubriki Navzkrižje. V nasprotnem primeru pa le kot odmev in mnenje bralca ali bralke." In kaj pravi o pravici do popravka Vasko Simoniti: "Po zakonu o medijih ima pravico do popravka vsakdo, ki mu je bila z objavljenim besedilom prizadeta pravica ali interes. Namen zakonodajalca torej ni zaščita avtorja prispevka, temveč predvsem oseb, ki menijo, da jim je avtor prispevka z objavljenim obvestilom prizadel njihovo pravico ali interes."