Manipulator / Oblakove pravljice

Včasih je bila bežigrajska razvalina med tekmami slovenske nogometne reprezentance premajhna, zdaj pa imamo moderen nogometni štadion v Celju, ki pa je vse bolj prazen. Navijači pravijo, da tako slabe reprezentance nismo imeli od Verdenikove dobe. Selektor Brane Oblak in predsednik NZS Rudi Zavrl trdita, da ju novinarski zapisi ne skrbijo, ker novinarji pač delajo svoje delo. Tako novinarji kot navijači pa bi bili veseli, da bi tudi predsednik in selektor opravljala svoje delo. Ne gre namreč pozabiti, da reprezentanca ni njuna last, čeprav se zadnje časa obnašata povsem tako. Ne gre tudi pozabiti, da je Rudi Zavrl zamenjal Bojana Prašnikarja, ki je na kakšni tekmi tudi zmagal, ker je bila igra, ki jo je kazala slovenska reprezentanca, negledljiva.

Kaj si mislijo gledalci o zadnjih predstavah Oblakovih izbrancev, pove podatek, da so še tisti maloštevilni, ki so prišli v Celje, že med polčasom žvižgali, da o tem, da je Slovenija na Fifini lestvici nazadovala za skoraj 20 mest, niti ne govorimo. Oblak pa je s svojimi izgovori že prav smešen. Zadnji dve leti je ob porazih in slabih predstavah govoril, kako pripravlja reprezentanco za kvalifikacije za Evropsko prvenstvo 2008, ki bo v Avstriji in Švici. Kot kaže zadnja pripravljalna tekma proti Izraelu, v dveh letih ni pripravil ničesar. Naša reprezentanca nima izoblikovane enajsterice, posledično pa naša igra nima ne repa ne glave. Oblak razlaga, da so na zadnji tekmi manjkali mladi reprezentanti, kot so Semler, Stevanović, Birsa, Burgić, Handanović. Razen Handanovića imajo ostali komaj kakšen nastop v A-selekciji, čeprav jih je Oblak na to pripravljal zadnji dve leti. Skozi reprezentanco je šlo verjetno več igralcev kot v Katančevih štirih letih.

Nedvomno pa je, da so šli skozi Oblakov izbor vedno za naš gol nevarni Matej Mavrič, zaradi katerega mora Boštjan Cesar igrati na bočnem položaju, pa Suad Filekovič, ki mu je vedno v odločilnem trenutku spodrsnilo, pa Aleksandar Rodić, za katerega se še ne ve, ali je dobil slovensko državljanstvo zato, da so ga menedžerji lahko lažje prodali v Anglijo, ali zato, da bi pomagal slovenski nogometni reprezentanci. Reprezentanci ni pomagal, ni se izkazal niti s požrtvovalnostjo, ampak motiva tudi ni imel, saj je imel do poškodbe zacementirano mesto v prvi postavi. Ne smemo pa pozabiti niti nečaka predsednika Rudija Zavrla, Janeza. Potem ko je Zavrl poskrbel za skoraj vse svoje sorodnike, ki so dobivali pisarniške službe na Nogometni zvezi, potem ko smo šli tudi čez to, da ima njegov brat rezervirano mesto selektorja med mlajšimi kategorijami, je s postavitvijo nečaka v prvo postavo slovenske nogometne reprezentance šlo vseeno malo predaleč. Ampak septembra v Sofiji bo verjetno vse drugače. Bolj verjetno pa je, da bomo slišali še kakšen originalen izgovor s strani Oblaka. Morebiti je čas za spremembe, pa ne samo na selektorskem mestu. Mimogrede, Katanec je kvalifikacije z Makedonijo začel z zmago.