Manipulator / Pomoč revnim in bolnim v Afriki

Na televiziji in po spletnih straneh lahko malodane vsak dan vidimo objave (kvazi)humanitarnih organizacij ter najrazličnejših gibanj, ki nas pozivajo, naj naklonimo nekaj drobiža za pomoč revnim v svetu. Med najbolj imbecilnimi slogani definitivno kraljuje oni, ki pravi, naj pomagamo otrokom iz Afrike. Kot da je Afrika ena velika država ali pač neka sirotišnica! Vendar tu ni glavni problem prevzetna naivnost, temveč prav sam denar, ki se po takšnih ali drugačnih kanalih steka v države t. i. črne celine. Vse več tamkajšnjih ekonomskih strokovnjakov že dalj časa opozarja, da denarna ali druga pomoč zelo redko doseže tiste, ki jo resnično potrebujejo, in praviloma konča v žepih skorumpiranih birokratskih oblasti ali voditeljev paravojaških skupin. To je jasno, saj med najrevnejše države v glavnem sodijo tiste, v katerih vlada najbolj nepravična razdelitev dobrin, slednje pa je logična posledica korupcije. Pomoč iz tujine zgolj pomaga obdržati in utrjevati takšne krivične sisteme, in to je tudi eden izmed temeljnih razlogov, zakaj Afrika ostaja revna.

Priznani kenijski ekonomski strokovnjak James Shikwati je prepričan: "Če hočejo razvite države zares pomagati Afričanom, potem morajo ustaviti to grozno pomoč. Z njo je promovirana korupcija, ljudje pa se spreminjajo v berače. Poleg tega pomoč zavira razvoj lokalnih trgov in uničuje duh podjetništva, ki ga tako nujno potrebujemo. Če bi recimo ukinili pomoč Kenijcem, potem bi bili slednji prisiljeni navezati trgovske poti z Ugando ter Tanzanijo, s čimer bi postali neodvisni." Podobna korupcija vlada tudi na področju aidsa. Samo v Keniji je bilo število obolelih napihnjeno za 200 %, saj je aids po navedbah Shikwatija "največji posel" v številnih predelih celine.

Vse več kritik povsod po svetu so deležne tudi nevladne organizacije. Indijska aktivistka in publicistka Arundhati Roy ugotavlja, da je do razcveta teh v njeni državi prišlo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, skratka takrat, ko se je Indija podredila pravilom globalne neoliberalne agende. Odkar država pospešeno ukinja financiranje programov na področju javnega zdravstva, kmetijstva in razvoja podeželja, nastali vakuum poskušajo zapolniti nevladne organizacije. Arundhati pravi: "Njihov resnični prispevek je zajezitev politične jeze ... Ljudi spreminjajo v odvisneže od tuje pomoči." Zato tudi ne preseneča, da številne nevladne organizacije sofinancirajo mednarodne finančne ustanove. Tu ne gre za miloščino, ampak privatizacijo. Predsednik organizacije Development Gap, Stephen Hellinger, je bil pred časom uspešno rekrutiran v Svetovno banko. Pozneje je dejal: "Svetovna banka se mora še soočiti s kritikami, ki prihajajo iz vsega sveta. Upi, ki jih polagamo vanjo, se še niso uresničili."