Manipulator / Skvoterji pred zakonom
Oživljanje propadajoče hiše kot zločin
Siniša Gačič
MLADINA, št. 37, 16. 9. 2006

Na sodišču
© Matej Leskovšek
Na sodišču te dni poteka prvi sodni spor zoper skvoterje. Poleti leta 2003 je skupina angažiranih mladostnikov oživila zapuščeno hišo na Prijateljevi ulici na Prulah, ki je pozneje dobila ime Galicija. V propadajočem objektu, ki je sameval dolgo desetletje in sameva še danes, so aktivisti uredili vrt, očistili hišo ter bližnjo delavnico, ki je služila kot prostor za različna predavanja. Lastniki hiše, ki so hišo neusmiljeno prepustili propadanju (eden izmed lastnikov je policiji priznal, da je bil v njej nazadnje leta 1982), z aktivisti niso želeli skleniti nikakršnega dogovora, zato so zasedbo prijavili policiji. Tako je policija julija 2003 na okrožno državno tožilstvo poslala ovadbo zoper osem ljudi, ki jih bremeni kaznivega dejanja nezakonite vselitve.
Siniša Gačič
MLADINA, št. 37, 16. 9. 2006

Na sodišču
© Matej Leskovšek
Na sodišču te dni poteka prvi sodni spor zoper skvoterje. Poleti leta 2003 je skupina angažiranih mladostnikov oživila zapuščeno hišo na Prijateljevi ulici na Prulah, ki je pozneje dobila ime Galicija. V propadajočem objektu, ki je sameval dolgo desetletje in sameva še danes, so aktivisti uredili vrt, očistili hišo ter bližnjo delavnico, ki je služila kot prostor za različna predavanja. Lastniki hiše, ki so hišo neusmiljeno prepustili propadanju (eden izmed lastnikov je policiji priznal, da je bil v njej nazadnje leta 1982), z aktivisti niso želeli skleniti nikakršnega dogovora, zato so zasedbo prijavili policiji. Tako je policija julija 2003 na okrožno državno tožilstvo poslala ovadbo zoper osem ljudi, ki jih bremeni kaznivega dejanja nezakonite vselitve.
Policisti so tožilstvu predlagali, da kazensko ovadbo zoper posameznike, ki so jih naključno popisali na posestvu, obravnavajo prednostno "zaradi medijske pozornosti, saj navedeni osumljenci pripadajo skupini AC Molotov". Kot piše v ovadbi, so med drugim ugotovili, da so v "neugotovljenem času v mesecu juliju neovirano pristopili do zgradbe ... ker so bila dvoriščna vrata odprta, so vstopili v notranjost hiše, si ogledali prostore zgradbe, da bi si uredili sobe za bivanje ... Ugotovljeno je bilo, da so v očiščene in delno izpraznjene sobe prvega nadstropja prinesli kuhalnike, posode, spalne vreče, oblačila in druge predmete, potrebne za bivanje, ter v njih pričeli bivati".
Osumljenci se te dni pred sodiščem branijo s trditvami o namenski uporabi prostora, v katerem nikoli niso nameravali živeti. Kot je navedeno v zapisniku, je 27-letni aktivist sodišču zatrdil, da v "spisu ni nobenega neposrednega dokaza za dejanje, ki se jim očita ... Jaz sem se navedenega dne res nahajal na objektu in sem tudi večkrat obiskoval prostor, ki je bil mišljen kot socialno kulturna produkcija, tam so se izvjala različna predavanja, delavnice". 26-letni študent je v svojem zagovoru prav tako zatrdil, da "v hiši ni nikoli živel, bil pa sem nekajkrat tam, tudi takrat, ko je prišla policija. Sam nimam stanovanjskega problema, saj živim v hiši svojih staršev, bil sem samo obiskovalec". Primer, ko skvoterje, ki pod vprašaj postavljajo najbolj temeljno predpostavko naše kapitalistične družbe - zasebno lastnino, obravnavajo sodišča, ni zanimiv le zato, ker ne gre za nikakršne kriminalce in brezdelneže, ki bi po Ljubljani iskali prazne hiše za bivanje, ampak za mladino, ki se aktivno sooča s problemom pomanjkanja prostorov za ustvarjanje, temveč tudi zato, ker bi se morala sodišča vprašati, ali lastniki, ki puščajo hiše propadati, delujejo skladno z ustavo. V njej je namreč v členu o lastnini zapisano, da "zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija". Katero od teh zagotavlja propadajoča hiša?