Manipulator / Vsi obrisi brezizhodne vojne

Kljub temu da je pričujoči tekst nastal nekaj dni pred t. i. neformalnim srečanjem obrambnih ministrov članic Nata v Portorožu, podpisanemu v ušesih že odmevajo klišeji, ki jih bo z največjim možnim dolgčasom poslušal od 28. do 29. septembra: zagotavljanje varnosti v svetu, širjenje demokracije, boj proti svetovnemu terorizmu in podobno. Če si bo na zasedanju kdo drznil omeniti nedavno razkrita poročila ameriških obveščevalcev, da se zaradi vojne v Iraku svet sooča z večjo nevarnostjo terorističnih napadov, bomo resnično presenečeni. Konec koncev so voditelji vojne v Iraku zadnje mesece prav po madžarsko lagali 24 ur na dan. Spomnimo se izjav ameriškega predsednika Georgea Busha, da je Bagdad po več vojaških intervencijah končno pod nadzorom, medtem ko je njegov obrambni minister Donald Rumsfeld zatrjeval, da bodo ZDA občutno zmanjšale navzočnost svojih sil v Iraku do konca tega leta. Na dan prihajajo dejstva, ki potrjujejo, da nič od navedenega ni res.

1. Iraška prestolnica je vse prej kot pod nadzorom. Šiitska paravojska Mahdi je ponovno zasedla bojne položaje v širokem predelu Bagdada z imenom Sadr City. Kljub temu da se je skladno z novonastalo situacijo povečala intenzivnost napadov na ameriške vojake, njihovi poveljniki nočejo izzvati novih odprtih spopadov s paravojsko, podrejeno razvpitemu, militantnemu voditelju Moktadi al Sadru, kakor so jih dvakrat že doživeli leta 2004. Takrat so Američani sicer razglasili zmago, ki so jo podprli s trditvami, da je Mahdi zlomljen, vendar to je bila prej kot laž očitna naivnost. V Sadr Cityju so pripadniki iraške vojske, a verjeti gre, da slednji prej odgovarjajo Moktadi kot pa ameriškim vojakom. Polkovnik Greg Watt, eden izmed poveljnikov inštruktorjev iraških sil v Bagdadu, je komentiral: "Imamo vse več podatkov, da se verske paramilice infiltrirajo v vrste iraške vojske ter policije." In kaos se širi.

2. Širi se tudi v Afganistanu, ki so ga letos spomladi obiskali predstavniki iraške Al Kaide in protalibanske skupine izučili v novih taktikah vojskovanja. Gverilci po novem zavzamejo cela mesta in se umaknejo nazaj v svoja gorska skrivališča tik pred prihodom koalicijskih sil. Slednje pa pričakajo samomorilski napadalci in podstavljene bombe. Rumsfeld je vseskozi ostro nasprotoval povečanju števila svojih vojakov v Iraku ter Afganistanu in se raje zatekal k podlim taktikam, da je brigadam na terenu podaljševal roke služenja, a kot kaže, niti to več ne zadostuje. Najvišji generali zahtevajo, da se število ameriških vojakov v Iraku in Afganistanu poveča za vsaj 60.000. Zato pa tudi ZDA pritiskajo na članice Nata, naj pošljejo več svojih vojaških sil v ti dve državi. Seveda v imenu širjenja svobode, demokracije in zagotavljanja svetovne varnosti. Vsaj enkrat se Bush ni zlagal, ko je pred napadom na Afganistan dejal: "Ta vojna bo trajala."