Jubilej neke cementarne

V trboveljski cementarni, ki od leta 2002, odkar je v francoski lasti, nosi ime Lafarge Cement Cementarna Trbovlje (Lafarge), praznujejo 130 let delovanja. Zasavčani zelo dobro vedo, da to pomeni tudi 130 let strahotnega onesnaževanja, ki je Zasavje pahnilo v najbolj bolno slovensko regijo, zato so občutki ob okrogli obletnici mešani (cementarna je poleg Termoelektrarne Trbovlje najhujši onesnaževalec Zasavja). Tisti, ki imajo od Lafargea neposredne koristi, torej zaposleni in drugi finančni odvisniki, ki bi jih po izjavah in odzivih sodeč lahko našli tudi med občinskimi in državnimi predstavniki oblasti, seveda vidijo in izpostavljajo le njeno pozitivno plat. Vsako leto tako poslušamo o rekordnih dobičkih, čeprav veliko večino tega poberejo Francozi. Zadnji veliki adut pa je bila predstavitev ekonomske študije, ki je pokazala, da cementarna plača občini letno 520 milijonov tolarjev davkov in prispevkov. Brez cementarne naj bi bila torej regija prikrajšana za dobre pol milijarde.

Vendar je pri ekonomski kazalnikih praviloma tako, da pokažejo le en konec palice, pa še tistega zelo površno. Lahko je imeti rekordne dobičke, če te ne bremenijo stroški čistilnih naprav. Onesnaževanja okolja in življenja v njem, kot si ga v Zasavju s podporo slovenskih inšpekcijskih služb in vlade (!) privošči francoska, si v Franciji ne bi mogla privoščiti nobena cementarna, še najmanj tuja, npr. slovenska. Dobički gor ali dol! Saj, kaj ti bodo navsezadnje rekordni dobički, če pa rakava obolenja posegajo že in vse bolj po mladih generacijah in če visoko vodiš po deležu mrtvih novorojenčkov (Slovenija 3,8, Zasavje 8,2 mrtvorojenega na 1000 novorojenih). Glede pol milijarde tolarjev davkov in prispevkov pa tole. Evropska komisija se ukvarja z vrednotenjem vpliva emisij prašnih delcev (PM10) na stroške zdravstvene oskrbe. Po njenih izračunih je zasavsko ekološko društvo EKO KROG ugotovilo, da Lafarge samo z emisijami prahu povzroča zdravstvu večje stroške kot pa plača davkov in prispevkov.

Najbolj pa zbuja skrb, kako zelo daleč seže vpliv Lafargea. Njihovi piarovci vrhunsko obvladajo svoj posel, predvsem glede odnosov z okoljskim ministrom Janezom Podobnikom. To dokazujejo naslednji rezultati: Lafarge bi po papirjih sodeč kot gorivo lahko uporabljal le črni premog, uporablja pa veliko nevarnejši petrolkoks, za katerega papirjev nima; povsem upravičen trajni emisijski monitoring za Lafarge še vedno ni predpisan; legalizirali so na črno zgrajeno infrastrukturo za sežig nevarnih odpadkov; kljub rekordnim dobičkom jim je uspelo prepričati Janeza Podobnika, da bodo brez sežiganja nevarnih odpadkov morali zapreti tovarno; od čistilnih naprav bodo morali zgraditi le odžvepljevalno napravo, čeprav žveplo ni kancerogeno in ne povečuje umrljivost novorojenčkov ...