Manipulator / Ko konkurenčnost gospodarstva ...

Ta teden smo iz Velenja prejeli kopijo pisma, ki ga je na župana Srečka Meha 20. septembra naslovil član uprave Gorenja, Drago Bahun. V njem med drugim piše: "Zaradi pretežne poslovne navezanosti na razvite evropske države smo se v Gorenju, da bi zagotovili kar najbolj optimalno komunikacijo z našimi poslovnimi partnerji, odločili za spremembo delovnega časa za vse zaposlene v OE izven neposredne proizvodnje. (...) Zaradi zahtev sodelovanja s poslovnimi partnerji morajo mnogi zaposleni pogosto delati tudi precej čez 16. uro, različne dni v tednu. Seveda je med našimi zaposlenimi tudi veliko očetov in mamic, katerih otroci še obiskujejo vrtce ali pa podaljšano varstvo v OŠ. (...) Prav tu vas prosimo za sodelovanje, pomoč. Glede na to, da je občina ustanovitelj otroških vrtcev in osnovnih šol, ima vaša beseda pri dogovarjanju o ustreznem podaljšanju varstva otrok zagotovo veliko težo. Čeprav smo se o tem z vrtci že dogovarjali, vas prosimo, da z vodstvi otroških vrtcev in osnovnih šol uredite potrebno podaljšanje časa zagotovljenega varstva otrok." Bahun sicer piše, da zaradi tega otroci večinoma ne bodo dlje časa v vrtcih, saj naj bi tja prihajali nekoliko pozneje, a vse skupaj se zdi kot larifari, saj nadalje pravi: "Glede na vse večji obseg sodelovanja s poslovnimi partnerji v najrazvitejših državah EU pa bo sčasoma vse več družb in ustanov, ki bodo svoj delovni oz. poslovni čas podaljšale v popoldanski čas. Potreb po ustreznem organiziranem varstvu bo torej vse več."

Na občini Velenje so nam potrdili, da je bil do danes usklajen nov delovni čas v petih vrtcih, ki zdaj obratujejo do 16.30, podaljšano bivanje otrok v OŠ Gustava Šiliha pa traja do 16.35. Na občini so nam sicer zatrdili, da so bili novi urniki sprejeti tudi na željo staršev. Razumemo, vendar je tu težko govoriti o kakršnikoli želji, če ti ljudje v prvi vrsti sploh nimajo nobene druge izbire, in tudi to, da jih zamiki urnikov ne bodo dodatno finančno obremenili, ni neka posebna tolažba. Problem je tudi v tem, da nihče ni navezal stika s predstavniki Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, kar slednji, kot nam je v pogovoru zatrdil glavni tajnik Branimir Štrukelj, razumejo kot kršitev kolektivne pogodbe, saj v postopku ni bilo pridobljeno njihovo predhodno mnenje.

To je torej ta opevana evropskost, ko morajo zaposleni v vzgojno-izobraževalnem sektorju, delavci v podjetjih in njihovi otroci podrejati svoje vsakodnevno življenje, da lahko domači bogatuni lažje sodelujejo z najbogatejšimi v EU. Zavoljo večjega profita, seveda.