Manipulator / Strategija za nadziranje medijev
Vlada bi spet posegala v novinarsko avtonomijo
Erik Valenčič
MLADINA, št. 48, 28. 11. 2006

Janez Drobnič
© Denis Sarkić
Novinarji, ki smo z nasmehom prebirali Drobničevo strategijo/pravljico za dvig rodnosti, smo hitro stisnili zobe, ko smo nekje proti koncu naleteli na odstavek, v katerem piše: "Med mladimi v družbi je zaslediti mnenje o nesmiselnosti rojevanja otrok v tako nasilen, nepravičen in onesnažen svet, ki povzroča samo stisko, zapostavljenost, strah in trpljenje. Iz teh razlogov se bo vlada RS zavzemala za manj senzacionalistično in bolj realno poročanje medijev. Vzpodbujala bo poročanje tudi o pozitivni, lepi in vzpodbujajoči realnosti."
Erik Valenčič
MLADINA, št. 48, 28. 11. 2006

Janez Drobnič
© Denis Sarkić
Novinarji, ki smo z nasmehom prebirali Drobničevo strategijo/pravljico za dvig rodnosti, smo hitro stisnili zobe, ko smo nekje proti koncu naleteli na odstavek, v katerem piše: "Med mladimi v družbi je zaslediti mnenje o nesmiselnosti rojevanja otrok v tako nasilen, nepravičen in onesnažen svet, ki povzroča samo stisko, zapostavljenost, strah in trpljenje. Iz teh razlogov se bo vlada RS zavzemala za manj senzacionalistično in bolj realno poročanje medijev. Vzpodbujala bo poročanje tudi o pozitivni, lepi in vzpodbujajoči realnosti."
Pa razčistimo par stvari.
1. Dokument je nastal na ministrstvu, ki ga "z Njegovo pomočjo" vodi človek, ki je pred kamerami udaril novinarko in ji za nameček še siknil, da je njeno vedenje pod nivojem. Če Drobnič zdaj računa, da bo svojo fiktivno moralno superiornost nad novinarskim poklicem gradil na nekakšni kolektivni amneziji, se pač moti.
2. O tem, kako vladajoča politika spodbuja novinarsko poročanje, znajo veliko povedati novinarji prevzetih medijev, denimo časnika Delo ter nacionalke. Tudi dodeljevanje sredstev iz medijskega sklada je pričakovano potekalo po znanem principu, češ ni važno, da so pismeni, važno je, da so naši.
3. Odslej naj bi več pisali o pozitivni, lepi in spodbujajoči realnosti. Neslana šala v času vaških straž, pogromov nad Romi, sovražnega govora, izsiljevanja sindikatov, discipliniranja novinarjev itn. Drobnič kakopak niti najmanj ne razume ali pač noče, da je ena izmed temeljnih nalog novinarstva opozarjanje na probleme, če pa že hoče pozitivo, potem pa naj bere tabloide, obskurna verska glasila in Drnovška.
4. Če si bo vlada torej prizadevala za "manj senzacionalistično in bolj realno poročanje", se pojavi vprašanje, po kakšnem ključu bo postavljala standarde novinarskemu delu. In ko smo že pri senzacionalizmu, naj se gospoda zamislijo, kaj vse so že počeli na južni meji, od Jorasove hiše do Hotize.
5. Drobnič javno govori, da je strategija sama po sebi super. Čemu torej potreba po vladnem "vzpodbujanju" medijev? Jasno, beseda 'vzpodbujanje' tu dejansko pomeni 'nadzorovanje'. Mediji naj bodo glasniki oblasti, to pa je zelo podobno sistemu avtokracije. Gospodi se očitno še kar pozna, da jih je bila polovica nekoč v partiji. Treba je torej jasno in že na začetku opozoriti, da je Drobničeva/vladna strategija za spodbujanje boljšega poročanja običajna prevara tipa Milli Vanilli. S tem, da so bili slednji vendarle večji profesionalci.