19. 12. 2006 | Mladina 51
"Argentinski" parlamentarci
S spremembo ustave do več poslancev in večine v parlamentu
Andrej Bajuk
© Matej Leskovšek
Nova Slovenija je predstavila pobudo za spremembo ustave, po kateri bi se število poslancev v državnem zboru povečalo s sedanjih 90 na 94. Stranka argentinskega Slovenca Andreja Bajuka bi si želela v državnem zboru tudi predstavnike Slovencev, ki so v bistvu državljani druge države, za kar pa potrebuje dvotretjinsko večino. Če bo predlog sprejet, bosta v državni zbor prišla nova poslanca, ki bosta predstavljala slovenski narodni manjšini, in poslanca, ki bosta predstavnika izseljencev ter zdomcev. Verjetno naj bi po interni računici predstavnika diaspore volila desno opcijo, prav tako parlamentarec iz sosednje Avstrije, proti tej opciji bi bil samo predstavnik slovenske manjšine iz Italije. S tem bi dobili več kot polovico parlamenta tudi po najtesnejših možnih volilnih scenarijih.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
19. 12. 2006 | Mladina 51
Andrej Bajuk
© Matej Leskovšek
Nova Slovenija je predstavila pobudo za spremembo ustave, po kateri bi se število poslancev v državnem zboru povečalo s sedanjih 90 na 94. Stranka argentinskega Slovenca Andreja Bajuka bi si želela v državnem zboru tudi predstavnike Slovencev, ki so v bistvu državljani druge države, za kar pa potrebuje dvotretjinsko večino. Če bo predlog sprejet, bosta v državni zbor prišla nova poslanca, ki bosta predstavljala slovenski narodni manjšini, in poslanca, ki bosta predstavnika izseljencev ter zdomcev. Verjetno naj bi po interni računici predstavnika diaspore volila desno opcijo, prav tako parlamentarec iz sosednje Avstrije, proti tej opciji bi bil samo predstavnik slovenske manjšine iz Italije. S tem bi dobili več kot polovico parlamenta tudi po najtesnejših možnih volilnih scenarijih.
Zdomci naj bi bili po njihovem prepričanju v slabšem položaju kot madžarska in italijanska skupnost: "Ti imata v državnem zboru vsaka po enega poslanca, njuni pripadniki pa lahko glasujejo tudi o drugih poslancih. Tako imajo pripadniki teh skupnosti dejansko dve volilni pravici za isto telo, glede na njihovo številnost pa je njihova pravica tudi močnejša od pravice drugih državljanov." Poslanci NSi v svojem predlogu niti z besedico ne omenjajo recimo tistih državljanov Slovenije, ki prav tako nimajo nikakršnih posebnih pravic ali zastopanosti v parlamentu. V zadnjem času je žgoča romska problematika, vendar se predstavniki NSi ne zavzemajo za romskega poslanca. Ne razmišljajo niti o predstavnikih pripadnikov narodov iz nekdanje skupne države s slovenskim državljanstvom, čeprav je teh pri nas precej. Zdi se, da je predlog spremembe ustave napisan zgolj za tiste, ki so po drugi svetovni vojni zapustili Slovenijo. Vodja poslanske skupine SD Miran Potrč je pojasnil svoje mnenje: "Take rešitve so v mednarodnih primerjavah izjema, ne pa pogosta rešitev. Za praktično izvedbo bi bil potreben precejšen trud in veliki stroški, učinki pa bi lahko bili le izjema, kadar bi bila razlika med koalicijo res minimalna. In prav v takem primeru bi bilo posebej vprašljivo, če bi o politično občutljivih vprašanjih, morda celo o oblikovanju koalicije in vlade, odločali državljani, ki ne živijo v Sloveniji in ne bodo nosili posledic svojih odločitev."