Sproščeni svet za radiodifuzijo

Imenovanje članov in predsednika Sveta za radiodifuzijo RS v javnosti ni zbudilo večje pozornosti, čeprav ima Svet pomembne naloge, kot so npr. dajanje predlogov izbire ponudnikov na javnih razpisih za dodelitev radijskih frekvenc, izdajanje predhodnega mnenja o izdaji, prenosu in razveljavitvi odločbe o dovoljenju za izvajanje radijske in televizijske dejavnosti ter dajanje mnenja pristojnemu ministrstvu o dodelitvi ali odvzemu statusa nepridobitnega radijskega ali televizijskega programa.

V zakonu o medijih sicer piše, da je Svet za radiodifuzijo neodvisno strokovno telo, vendar je podobno kot pri programskem svetu nacionalne televizije z nastopom Janševe vlade prišlo do sprememb tudi na tem področju. Po starem zakonu o medijih so namreč člane predlagale slovenske univerze, Kulturniška zbornica Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije ter Društvo novinarjev Slovenije. V novem Simonitijevem zakonu o medijih pa je sestava Sveta za radiodifuzijo sestavljena iz sedmih članov, "ki jih na podlagi javnega poziva imenuje Državni zbor. Na javni poziv se lahko javijo kandidati s področja prava, telekomunikacij in informatike, avdio-vizualne kulture, ekonomije, novinarstva in komunikologije".

In kdo so člani, ki jim je pod Janšo uspelo priti v Svet za radiodifuzijo? Predsednik je postal nekdanji direktor Radia Študent Dejan Jelovac, sicer tudi član nadzornega sveta časopisne hiše Delo. Ob njem je med člani novega Sveta za radiodifuzijo zanimivih še nekaj imen in njihovih strokovnih referenc. Član Sveta je postal Mitja Katavič, ki je kot informatik zaposlen v Casinu Portorož, Darko Brlek, klarinetist iz Javnega zavoda Festival Ljubljana, ter 32-letni Sebastjan Strmšek, zaposlen kot samostojni strokovni delavec za področje pravnih zadev pri Zavarovalnici Maribor. Gre torej za imena, ki jih v preteklosti ni bilo moč zaslediti ob javnih debatah o stanju domačih medijev. Razen Jelovca, ki je - spomnili se boste - na vso moč zagovarjal Simonitijevo medijsko zakonodajo.