Manipulator / Naj gej delodajalec
Diskriminacija po uvedbi "zaščitnega" zakona
Sebastijan Ozmec
MLADINA, št. 3, 25. 1. 2007
Marlena
© Denis Sarkić
Kljub zatrjevanju nekdanjega ministra Janeza Drobniča, da vlada Janeza Janše z zakonom o registraciji istospolne partnerske skupnosti po dolgih letih ureja področje človekovih pravic, se s praktično uporabo tega zakona ni nič korenito spremenilo v pozitivno smer. Ni pripomogel k spoštovanju človekovega dostojanstva niti k uveljavljanju temeljnih pravic. Največ težav ima LGBT-manjšina v vsakdanjih stvareh, kjer bi morala biti povsem enakopravna večini. Pari, ki si želijo urediti bivalne razmere, ugotavljajo, da so v primerjavi s heteroseksualnimi pari v drugorazrednem položaju. Glede na uspešno vladno reševanje stanovanjske problematike je zanje znanstvena fantastika, da bi bili kadarkoli izbrani na razpisu ali se celo vselili v stanovanje pred heteroseksualno partnersko skupnostjo, tudi zunajzakonsko, čeprav pri Stanovanjskem skladu RS pravijo, da imajo povsem enake možnosti: "Na razpis za prodajo 116 stanovanj, ki poteka te dni, se lahko prijavijo tudi istospolne skupnosti, s tem da predložijo dokazilo, da so registrirane v skladu z določbami Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti." S hujšo obliko diskriminacije imajo lezbijke in geji vsak dan opraviti na delovnih mestih. Tatjana Greif iz sekcije Škuc LL, ki v sodelovanju s svobodnimi sindikati in z delodajalci izvaja program evropske pobude Equal za enakopravnost na trgu dela in zaposlovanja, opaža: "Diskriminacija seksualnih manjšin v zaposlovanju sodi med najbolj tabuizirane, prikrite in težko dokazljive oblike. Čeprav zamolčana, niso njene posledice nič manj nevarne. Geji in lezbijke pogosto živijo pod stalnim pritiskom, da bodo zaradi drugačnosti izgubili službo, zaupanje sodelavcev, nadrejenih." Kljub prevladujočemu molku raziskave kažejo, da je bilo že 20 odstotkov gejev in lezbijk žrtev diskriminacije v zaposlovanju, polovica pa jih na delovnem mestu svojo usmerjenost vsak dan skriva pred sodelavci. "To pomeni, da delovno okolje za geje, lezbijke in biseksualce v Sloveniji ni varno, pač pa je homofobno in represivno." Tudi zato na www.ljudmila.org/siqrd poteka akcija za naj gay friendly delodajalca.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Sebastijan Ozmec
MLADINA, št. 3, 25. 1. 2007
Marlena
© Denis Sarkić
Kljub zatrjevanju nekdanjega ministra Janeza Drobniča, da vlada Janeza Janše z zakonom o registraciji istospolne partnerske skupnosti po dolgih letih ureja področje človekovih pravic, se s praktično uporabo tega zakona ni nič korenito spremenilo v pozitivno smer. Ni pripomogel k spoštovanju človekovega dostojanstva niti k uveljavljanju temeljnih pravic. Največ težav ima LGBT-manjšina v vsakdanjih stvareh, kjer bi morala biti povsem enakopravna večini. Pari, ki si želijo urediti bivalne razmere, ugotavljajo, da so v primerjavi s heteroseksualnimi pari v drugorazrednem položaju. Glede na uspešno vladno reševanje stanovanjske problematike je zanje znanstvena fantastika, da bi bili kadarkoli izbrani na razpisu ali se celo vselili v stanovanje pred heteroseksualno partnersko skupnostjo, tudi zunajzakonsko, čeprav pri Stanovanjskem skladu RS pravijo, da imajo povsem enake možnosti: "Na razpis za prodajo 116 stanovanj, ki poteka te dni, se lahko prijavijo tudi istospolne skupnosti, s tem da predložijo dokazilo, da so registrirane v skladu z določbami Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti." S hujšo obliko diskriminacije imajo lezbijke in geji vsak dan opraviti na delovnih mestih. Tatjana Greif iz sekcije Škuc LL, ki v sodelovanju s svobodnimi sindikati in z delodajalci izvaja program evropske pobude Equal za enakopravnost na trgu dela in zaposlovanja, opaža: "Diskriminacija seksualnih manjšin v zaposlovanju sodi med najbolj tabuizirane, prikrite in težko dokazljive oblike. Čeprav zamolčana, niso njene posledice nič manj nevarne. Geji in lezbijke pogosto živijo pod stalnim pritiskom, da bodo zaradi drugačnosti izgubili službo, zaupanje sodelavcev, nadrejenih." Kljub prevladujočemu molku raziskave kažejo, da je bilo že 20 odstotkov gejev in lezbijk žrtev diskriminacije v zaposlovanju, polovica pa jih na delovnem mestu svojo usmerjenost vsak dan skriva pred sodelavci. "To pomeni, da delovno okolje za geje, lezbijke in biseksualce v Sloveniji ni varno, pač pa je homofobno in represivno." Tudi zato na www.ljudmila.org/siqrd poteka akcija za naj gay friendly delodajalca.
povezava