Novi selektor, stari menedžerji

Časi, ko so bili ljubitelji nogometa zadovoljni že s kakšno zmago ali pa s kakšnim remijem, so se končali z odhodom Zdenka Verdenika s selektorskega mesta v slovenski nogometni reprezentanci. Potem je prišel Srečko Katanec in z njim uspehi, o katerih še danes sanjajo. Po vmesni epizodi z bunkerji Bojana Prašnikarja je selektorsko palico prevzel Brane Oblak oziroma njegovi menedžerski prijatelji, vsaj tako se je zdelo. Oblak je sicer, potem ko je voz že začel drveti proti prepadu, poskušal z najboljšimi po njegovem mnenju, vendar je bilo prepozno. V reprezentanco se je naselil duh poražencev. Preveč je bilo kompromisov z menedžerji, ki so zahtevali igranje Aleksandra Rodića, Mateja Mavriča, Suada Filekovića ... S postavitvijo novega selektorja Matjaža Keka pa je vodstvo Nogometne zveze Slovenije pozabilo prerezati popkovino z menedžerji, ki očitno spet zahtevajo Filekovića in Mavriča. Pa toliko časa je rabil Oblak, da je opazil, da sta pri večini prejetih golov v slovenski reprezentanci sodelovala ravno Fileković in Mavrič. Fileković je menda podpisal zelo donosno pogodbo z ruskim prvoligašem Krila Sovjetov, kjer pa očitno še ni pokazal vsega znanja, saj je doslej tam odigral le dve tekmi v prvenstvu in eno v pokalu.

Še večjo blamažo si je Kek privoščil, ko je namesto napadalca Mirana Burgiča ali pa Zlatana Ljubijankića povabil med najboljše slovenske reprezentante prulskega driblerja Sebastijana Cimerotiča, ki pa bo na žalost za vedno ostal le pri prulski veličini. Keku bo očitno pomagal Zdenko Verdenik, ki mu bo nudil strokovno pomoč. Še večje začudenje zbuja dejstvo, da Kek ni poklical daleč najboljšega igralca v slovenski ligi Ermina Rakovića, menda zato, ker je šele začel s pripravami v Domžalah. Pri Cimerotiču, ki je Rakovićev soigralec, pa ga dejstvo, da je ravno začel priprave, ne moti. Bolj verjetno so v ozadju neporavnani računi med Rakovićem in Kekovim pomočnikom Milanom Miklavičem iz časov, ko je Muro vodil poslovnež Georg Suban.

Kam je pripeljala Verdenikova strokovnost, se še dobro spomnimo, pa tudi kam nas je pripeljala Oblakova ustrežljivost določenim menedžerjem, vemo. Kek je že na začetku svojega dela združil vse najslabše, kar so navijači videli v slovenski nogometni reprezentanci. Mogoče pa je to kombinacija, ki prinaša uspehe.