Prvi visoko odlikovani Slovenec v Italiji?

V Gorici so nedavno obeležili 70. letnico tragične smrti zborovodje in skladatelja Lojzeta Bratuža, ki je v času fašizma z vodenjem več slovenskih pevskih zborov pomagal ohranjati slovenski jezik na Goriškem, danes pa se po njem imenujeta mešani pevski zbor in kulturni center goriških Slovencev. Zanimivo je, da je bila prireditev na tej strani meje skoraj povsem spregledana. Spregledana pa je bila tudi pobuda, ki sta jo na italijanskega predsednika Giorgia Napolitana naslovila poslanca Oliviero Diliberto in Jacopo Venier iz Stranke italijanskih komunistov. Predsedniku sta namreč predlagala, naj Lojzetu Bratužu podeli visoko državno odlikovanje, ki ga doslej ni prejel še noben Slovenec.

Bratož je vodil več cerkvenih pevskih zborov na Goriškem, le v teh je bilo namreč mogoče peti po slovensko. A tudi to je bilo za fašistični sistem preveč. 27. decembra 1936 so tako fašisti Bratuža po maši v Podgori pri Gorici, na kateri je dirigiral pevskemu zboru, zajeli in ga prisilili k pitju strojnega olja, pomešanega z drobci stekla, zaradi česar je v grozovitih bolečinah umrl v goriški bolnišnici. Znano je, da se je nekaj dni pred njegovo smrtjo pred bolnišnico zbrala skupina fantov in v slovenščini zapela Kraguljčke, ki jih je Bratuž sam priredil in so bili tudi njegova najljubša pesem. "Republiško odlikovanje v spomin na Lojzeta Bratoža ne bi bilo le primerna oddolžitev nedolžnemu mučeniku, žrtvi slepega in krvoločnega nasilja, temveč tudi pomemben prispevek k pomiritvi odnosov med sosednjima narodoma v duhu evropske integracije, ki je tudi v Vaših željah," na Napolitana alepirata italijanska poslanca. Njuno pobudo so podprli tudi zamejski organizaciji SKGZ in SSO, stranka Slovenske skupnosti in slovenski župani z Goriškega, pa tudi vladni podsekretar Miloš Budin.

A vprašanje je, ali jih bo Napolitano poslušal. Še vedno namreč odmeva njegovo ravnanje ob dnevu spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije po drugi svetovni vojni. Takrat je posmrtno odlikoval fašističnega upravitelja Zadra Vicenca Serretnina, fojbe pa je razglasil za "barbarstvo stoletja", "slovansko krvoločno sovraštvo" in težnje po prilaščanju ozemlja. Ob tem pa je "pozabil" omeniti, da sta bila pravzaprav fašizem in nacizem tista, ki sta povzročila drugo svetovno vojno, etnično čiščenje in smrt milijonov ljudi.

Bratuževi morilci za svoja dejanja niso odgovarjali.