Manipulator / Monopolizacija zgodovine
Brez Nove revije ne bi bilo ničesar
Jure Trampuš
MLADINA, št. 15, 22. 4. 2007
Naš minister Dimitrij Rupel, v mladih letih plodovit literat, v zrelejših letih pa memoarist in žurnalistični kolumnist, je tokrat v Delu spet malce razpredal o svobodi tiska. "Pred dvajsetimi leti noben mirovni inštitut in noben časopis ni branil urednikov Nove revije, ki jih je precej grobo odstavilo slovensko komunistično vodstvo," se mu je zapisalo. "Proti nasilju oblasti, ki je poslala v zapor Janšo, Borštnerja, Tasiča in Zavrla, se niso uprli uredniki medijev in mirovni inštituti, ampak individualistični uporniki: pesniki, pisatelji, dramski umetniki, kulturniki, novorevijaši ..."
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Jure Trampuš
MLADINA, št. 15, 22. 4. 2007
Naš minister Dimitrij Rupel, v mladih letih plodovit literat, v zrelejših letih pa memoarist in žurnalistični kolumnist, je tokrat v Delu spet malce razpredal o svobodi tiska. "Pred dvajsetimi leti noben mirovni inštitut in noben časopis ni branil urednikov Nove revije, ki jih je precej grobo odstavilo slovensko komunistično vodstvo," se mu je zapisalo. "Proti nasilju oblasti, ki je poslala v zapor Janšo, Borštnerja, Tasiča in Zavrla, se niso uprli uredniki medijev in mirovni inštituti, ampak individualistični uporniki: pesniki, pisatelji, dramski umetniki, kulturniki, novorevijaši ..."
Ker ima minister za zunanje zadeve veliko dela, verjamemo, da se mu je zaradi preobremenjenosti zgodil nenameren spodrsljaj. Ni res, da se kritična javnost ni odzvala na totalitarizem oblasti. Mladina se recimo ni strinjala z odstavitvijo urednikov Nove revije. Vprašanja, ki jih je konec osemdesetih let postavljala Nova revija, so imela predznak nacionalnosti, vprašanja, ki jih je v istem obdobju postavljala Mladina, so bila vprašanja demokratizacije družbe. In dve različni paradigmi sta se pač srečali ob vprašanju svobode tiska in javne besede. Navsezadnje je bilo nekaj piscev tiste slavne številke Nove revije tudi sodelavcev Mladine. Tomaž Mastnak je v Mladini spomladi 1987 napisal članek To niso naši boji, v katerem pravi, da gre pri vprašanju Nove revije za svobodo govora in izraza, ki je ni mogoče omejevati in pogojevati. Mladina je bila takrat v svojih bojih usmerjena v plakatno afero ...
Še bolj ga je minister polomil v drugem stavku. Mladina, Radio Študent, pa tudi kakšen drug medij so podprli vstajanje naroda na Roški in podrobno, kritično spremljali proces na vojaškem sodišču. Upor individualistov, iz katerega je potem Igor Bavčar oblikoval Odbor za varstvo človekovih pravic, je bil pospremljen tudi s kolektivno podporo nekaterih slovenskih medijev in ne le z gorečnostjo novorevijaških razumnikov.
V času 57. številke je imel tedanji odgovorni urednik Mladine Franci Zavrl nad glavo kup obtožnic. O Mladini (pa tudi Tribuni in Katedri) so razpravljala sodišča, o Novi reviji pa SZDL.