Manipulator / Monopolizacija zgodovine

Brez Nove revije ne bi bilo ničesar

Jure Trampuš
MLADINA, št. 15, 22. 4. 2007

Naš minister Dimitrij Rupel, v mladih letih plodovit literat, v zrelejših letih pa memoarist in žurnalistični kolumnist, je tokrat v Delu spet malce razpredal o svobodi tiska. "Pred dvajsetimi leti noben mirovni inštitut in noben časopis ni branil urednikov Nove revije, ki jih je precej grobo odstavilo slovensko komunistično vodstvo," se mu je zapisalo. "Proti nasilju oblasti, ki je poslala v zapor Janšo, Borštnerja, Tasiča in Zavrla, se niso uprli uredniki medijev in mirovni inštituti, ampak individualistični uporniki: pesniki, pisatelji, dramski umetniki, kulturniki, novorevijaši ..."

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Jure Trampuš
MLADINA, št. 15, 22. 4. 2007

Naš minister Dimitrij Rupel, v mladih letih plodovit literat, v zrelejših letih pa memoarist in žurnalistični kolumnist, je tokrat v Delu spet malce razpredal o svobodi tiska. "Pred dvajsetimi leti noben mirovni inštitut in noben časopis ni branil urednikov Nove revije, ki jih je precej grobo odstavilo slovensko komunistično vodstvo," se mu je zapisalo. "Proti nasilju oblasti, ki je poslala v zapor Janšo, Borštnerja, Tasiča in Zavrla, se niso uprli uredniki medijev in mirovni inštituti, ampak individualistični uporniki: pesniki, pisatelji, dramski umetniki, kulturniki, novorevijaši ..."

Ker ima minister za zunanje zadeve veliko dela, verjamemo, da se mu je zaradi preobremenjenosti zgodil nenameren spodrsljaj. Ni res, da se kritična javnost ni odzvala na totalitarizem oblasti. Mladina se recimo ni strinjala z odstavitvijo urednikov Nove revije. Vprašanja, ki jih je konec osemdesetih let postavljala Nova revija, so imela predznak nacionalnosti, vprašanja, ki jih je v istem obdobju postavljala Mladina, so bila vprašanja demokratizacije družbe. In dve različni paradigmi sta se pač srečali ob vprašanju svobode tiska in javne besede. Navsezadnje je bilo nekaj piscev tiste slavne številke Nove revije tudi sodelavcev Mladine. Tomaž Mastnak je v Mladini spomladi 1987 napisal članek To niso naši boji, v katerem pravi, da gre pri vprašanju Nove revije za svobodo govora in izraza, ki je ni mogoče omejevati in pogojevati. Mladina je bila takrat v svojih bojih usmerjena v plakatno afero ...

Še bolj ga je minister polomil v drugem stavku. Mladina, Radio Študent, pa tudi kakšen drug medij so podprli vstajanje naroda na Roški in podrobno, kritično spremljali proces na vojaškem sodišču. Upor individualistov, iz katerega je potem Igor Bavčar oblikoval Odbor za varstvo človekovih pravic, je bil pospremljen tudi s kolektivno podporo nekaterih slovenskih medijev in ne le z gorečnostjo novorevijaških razumnikov.

V času 57. številke je imel tedanji odgovorni urednik Mladine Franci Zavrl nad glavo kup obtožnic. O Mladini (pa tudi Tribuni in Katedri) so razpravljala sodišča, o Novi reviji pa SZDL.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

V središču

Posmeh boju proti korupciji

Profesorji in raziskovalci kazenskega prava so tako imenovani zakon o Skoku poimenovali s pravimi besedami – gre za očiten politični napad na neodvisnost tožilstva in pravosodja

V središču

Govorjenje na pamet

Se nam res zdi smiselno, da porabljamo ogromne količine vode za namakanje krme za živino? Je sploh upravičeno, da večino subvencij namenjamo živinoreji?

V središču

Rezanje direktorja Juga

Zakaj si vsakokratna politična garnitura jemlje pravico do obsežnih kadrovskih zamenjav v zdravstvu, ki ga financirajo zavarovanci?