Manipulator / Kaj je zastaranje?
Ustavno sodišče ponovno razlaga pravni institut absolutnega zastaranja
Peter Petrovčič
MLADINA, št. 18, 11. 5. 2007

Ciril Ribičič
© Matej Leskovšek
Sredi marca je ustavno sodišče ponovno odločilo v dveh skoraj identičnih ustavnih pritožbah, v katerih sta pritožnika zatrjevala kršitev 22. člena ustave, ki vsakomur zagotavlja "enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil ..." To pa zato, ker so sodišča prve in druge stopnje v njunih primerih, ki se nanašata na kaznovanje za storitev cestnoprometnih prekrškov, postopkovno ravnala v nasprotju s stališčem glede absolutnega zastaranja, ki ga je pred dvema letoma že izreklo ustavno sodišče.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Peter Petrovčič
MLADINA, št. 18, 11. 5. 2007

Ciril Ribičič
© Matej Leskovšek
Sredi marca je ustavno sodišče ponovno odločilo v dveh skoraj identičnih ustavnih pritožbah, v katerih sta pritožnika zatrjevala kršitev 22. člena ustave, ki vsakomur zagotavlja "enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil ..." To pa zato, ker so sodišča prve in druge stopnje v njunih primerih, ki se nanašata na kaznovanje za storitev cestnoprometnih prekrškov, postopkovno ravnala v nasprotju s stališčem glede absolutnega zastaranja, ki ga je pred dvema letoma že izreklo ustavno sodišče.
Pritožnikoma je z ustavno pritožbo uspelo, saj je ustavno sodišče odločbi sodišč razveljavilo in zoper pritožnika ustavilo postopke v obeh zadevah, ker je bila pritožnikoma odločba vročena po preteku absolutnega zastaralnega roka, čeprav je bila sprejeta znotraj zastaralnega roka. Ustavno sodišče je v že omenjeni odločbi pred dvema letoma določilo, kako je treba razumeti institut absolutnega zastaralnega roka: "Glede na namen zastaranja ne zadošča, da državni organ pred iztekom roka izda odločbo, temveč mora imeti posameznik, na katerega se nanaša, tudi možnost, da se seznani z njeno vsebino. Zato mora državni organ pred pretekom absolutnega zastaralnega roka opraviti tudi vsa tista dejanja, ki so potrebna za to, da se prizadeti lahko seznani z vsebino odločitve, to pa pomeni, da mora odločbo znotraj zastaralnega roka vsaj odpraviti na njegov naslov."
Takšne odločitve bi lahko sprožile celo vrsto podobnih ustavnih pritožb, glede katerih pa je jasno, da po nepotrebnem bremenijo ustavno sodišče, ki mu zato zmanjkuje časa za pomembnejše zadeve. Težava je v tem, da sodišča niso upoštevala zavezujoče narave odločb ustavnega sodišča. Če bi odločba ustavnega sodišča v neki zadevi zavezovala sodišča v podobnih primerih tudi v prihodnje, bi iz njegove čakalne vrste odpadla večina istovrstnih zadev. O tem je pritrdilno ločeno mnenje spisal ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič, ki meni, da bi tudi ustavo sodišče samo moralo jasneje spregovoriti o zavezujoči naravi svojih odločb: "Vztrajanje pri svojih načelnih stališčih ni le pravica, temveč je tudi obveznost ustavnega sodišča. Kdo bo spoštoval odločbe ustavnega sodišča, če bo o njihovi zavezujoči naravi dvomilo samo?"