Manipulator / Liberalizacija ter privatizacija v EU ...

Počasi nam je že dovolj tega, da v Sloveniji vlada in gospodarski sektor vsiljujeta liberalizacijo in privatizacijo javnih storitev, pri čemer se ponavadi razpreda o neki evropski poti in uspehih iz tujine. Kar nam namreč tu gospoda ne želi priznati, je, da v EU od uličnih demonstracij pa vse tja do najvišjih institucij že leta potekajo razprave o negativnih učinkih privatizacije javnih sektorjev.

Eden izmed najvišjih strokovnjakov EU za konkurenčnost Antonio Catricala je denimo februarja letos izjavil: "Resnica je, da bomo morali nekoč razlikovati med tržnimi ter univerzalnimi storitvami. Do sedaj so vsi poskusi, da bi to storili, propadli in tudi pogumna Anglija je bila neuspešna pri liberalizaciji železniškega in transportnega sistema nasploh. (...) Priče smo problemom, ki izhajajo iz zagotavljanja storitev in najbrž - ker britanske oblasti ne objavljajo več podatkov o varnosti - tudi na tem področju."

Torej, za kaj gre? Glede na to, da je bila Velika Britanija vedno v ospredju liberalizacije in privatizacije, si poglejmo nekaj primerov jasnih neuspehov. Privatizirano jedrsko elektrarno, ki otoku dobavlja 20 % energije, je vlada morala leta 2002 reševati s 410 milijoni funtov, da bi podjetje British Energy lahko odplačalo svoje dolgove. Podjetje je bilo zatem umaknjeno z Londonske borze. Deregulacija in privatizacija mestnih avtobusnih servisov, novih zaporov in prenos socialnega skrbstva na zasebna podjetja so bili razglašeni za uspeh zaradi doseženih prihrankov. Prikrito pa ostalo, da so v vseh naštetih sektorjih plače zaposlenih padle za 15 do 25 % navkljub podaljšanim urnikom. Kar pa recimo zadeva privatizacije čistilnih servisov v bolnicah, naj povemo, da je vladni urad National Health Service v tajnem poročilu ugotavljal drastičen upad v standardih čiščenja do te mere, da je leta 2004 vlada morala vložiti 68 milijonov funtov, da bi preprečila najhujše (izbruhe infekcij).

Na probleme na tem področju smo opozarjali v Mladini decembra 2005, ko smo poročali o stavki osmih čistilk v zdravstvenem domu v Postojni. Tam so svojo službo za čiščenje prostorov oddali zunanjemu izvajalcu. Ko jih je prevzela firma Ekospekter, so jim začele zaostajati plače ter regresi, velikokrat so morale same kupovati čistila itn. Čeprav je zdravstveni dom do Ekospektra poravnal vse stroške čiščenja, ni imel pravne podlage od podjetja zahtevati, naj poravna svoj dolg do delavk. Ni čudno torej, da se potrošniki in državljani po vsej EU organizirajo proti liberalizaciji in privatizaciji javnih storitev, a kaj, ko jim nasproti stoji več kot 10.000-glava množica korporativnih lobistov v Bruslju.