5. 7. 2007 | Mladina 26
Domačini brez dela, tujci za dober denar
SNG Opera kot razvalina - tako in drugače
Medtem ko poslopje Opere SNG prenavljajo, se je morda smiselno ozreti na zadnji dve leti, ki pomenita zasuk v delovanju in poslovanju te ustanove. Pred dvema letoma je namreč v javnost prišlo sicer interno poročilo o razmerah v Operi, ki ga je pripravil sekretar kulturnega ministrstva Lovrenc Blaž Arnič. Danes že bivše vodstvo je v odgovoru na obtožbe uporabilo opis „zlorabljanje umetniškega ansambla kot sredstva v političnem obračunavanju visokih uradnikov ministrstva za kulturo z vodstvom zavoda“. Vodstvo se je zamenjalo, v svetu javnega zavoda pa med člani najdemo tudi Lovrenca Blaža Arniča.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
5. 7. 2007 | Mladina 26
Medtem ko poslopje Opere SNG prenavljajo, se je morda smiselno ozreti na zadnji dve leti, ki pomenita zasuk v delovanju in poslovanju te ustanove. Pred dvema letoma je namreč v javnost prišlo sicer interno poročilo o razmerah v Operi, ki ga je pripravil sekretar kulturnega ministrstva Lovrenc Blaž Arnič. Danes že bivše vodstvo je v odgovoru na obtožbe uporabilo opis „zlorabljanje umetniškega ansambla kot sredstva v političnem obračunavanju visokih uradnikov ministrstva za kulturo z vodstvom zavoda“. Vodstvo se je zamenjalo, v svetu javnega zavoda pa med člani najdemo tudi Lovrenca Blaža Arniča.
„Revizija poslovanja je razkrila vrsto nepravilnosti, storjenih v preteklosti; avtorski honorarji zaposlenih so v celoti odpravljeni, sedaj se upošteva Zakon o javnih naročilih, sprejeta sta strateški in kadrovski načrt ...“ naštevajo na kulturnem ministrstvu in hkrati trdijo, da so zmanjšali primanjkljaj (z denarjem vlade!). Šele kakšna nova revizija pa bo pokazala, zakaj davkoplačevalci plačujemo dvojni angažma za opero: ob redno zaposlenih se precej več denarja porabi za goste: od dirigentov, režiserjev ali kostumografov pa do pevcev. Bistvo je v tem, da se strokovne kritike nikakor ne dvignejo, ampak naslovi kot Proti cenenemu več kot jasno sporočajo strokovno mnenje, v člankih pa se pisci sprašujejo, kje so domači pevci. Glede na to, da v Operi danes nastopajo tujci, med katerimi so ogromne kakovostne razlike, in za to prejemajo odlične honorarje (pevci so plačani po številu nastopov), je bila verjetno res potrebna injekcija vlade, da se ne začuti vpliv kulturnih lobistov, ki forsirajo svoje izvajalce za svoje cene.
Cene bolj ali manj povprečnih tujih izvajalcev so pač skrivnost, jasno je le eno, da jim država potem nekaj mescev plačuje najboljše hotele, za vsak nastop pa dobijo tudi po 5000 evrov. A o tem odgovorni za zdaj molčijo. "Gostovanja dirigentov, pevcev in ostalih umetnikov ter koprodukcije so posledica avtonomnih strokovnih, umetniških in poslovnih odločitev zavoda,“ pravi kulturno ministrstvo.