Manipulator / Janša ne komentira srečanja z Boljkovcem

Je bil Sloveniji za orožje ponujen Piranski zaliv?

Aleksandar Mićić
MLADINA, št. 32, 15. 8. 2007

Janša v akciji

Janša v akciji
© Tone Stojko

Mejni spori med Hrvaško in Slovenijo se bodo očitno reševali še nekaj časa. Za zdaj jim ni videti konca. Še zlasti, ker nekateri politiki z nerešenimi vprašanji vedno znova pridobivajo politične točke. Ob vseh težavah v odnosih med Hrvaško in Slovenijo, ki smo jim priča, pa se spomnimo izjav Boža Dimnika iz intervjuja za Mladino. Po njegovem bi se vse te težave, še zlasti vprašanje Piranskega zaliva, lahko rešile že pred časom, ko je Hrvaška potrebovala orožje, Slovenci pa smo ga prodajali. Takrat naj bi bil potekal sestanek med Josipom Boljkovcem, hrvaškim notranjim ministrom, Janezom Janšo, slovenskim obrambnim ministrom, in Božom Dimnikom, lobistom. Govori se, da so bili Hrvatje takrat v zameno za orožje Sloveniji pripravljeni dati Piranski zaliv. Dimnik sestanka ne zanika, o vsebini pogovorov pa ne pove dosti: „Je pa bil tam tudi Janez Janša. Boljkovac je imel s seboj celo neke načrte, specialke, o katerih naj bi konkretno razpravljali - kje so kritične točke na meji. Ampak to so bila samo otipavanja.“ Tudi Boljkovac je potrdil, da so se sestali v gostilni Badovinac: „Meja je bila glavna tema. Imel sem specialne zemljevide in pooblastilo predsednika Franja Tuđmana. Takrat bi lahko dali Sloveniji 43 kvadratnih kilometrov. Če bi takrat rešili vprašanje meje, danes ne bi imeli težav.“ Boljkovac ni hotel razkriti, kaj natančno so Hrvatje ponujali in za kaj, povedal pa je, zakaj niso sklenili dogovora: „Janša ni imel pooblastil, da bi se pogovarjal o meji.“ Ampak kaj je potem sploh počel v gostilni Badovinac z Josipom Boljkovcem? Tedanjega predsednika vlade Lojzeta Peterleta smo vprašali, ali je vedel za ta sestanek. „Teh dogodkov, ki jih omenjate, se ne spominjam,“ so povedali v štabu Lojzeta Peterleta. Tudi takratni predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan o sestanku ni vedel nič. Zanj je izvedel kasneje in posredno. „Tako kot tisti sestanek obeh notranjih ministrov in obeh obrambnih ministrov Hrvaške in Slovenije, ko so podpisali deklaracijo o vojaškem sodelovanju. Kasneje je bilo predsedstvo obveščeno o tem in jo je zavrglo, tako ko jo je zavrgel predsednik Hrvaške Franjo Tuđman.“ Kaj se je dogovarjal Janša in zakaj ni sprejel ponudbe, če so mu ponudili Piranski zaliv, nam ni uspelo izvedeti niti v kabinetu predsednika vlade. Kot navadno so nam poslali takole sporočilo: „Tega ne nameravamo komentirati.“

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Aleksandar Mićić
MLADINA, št. 32, 15. 8. 2007

Janša v akciji

Janša v akciji
© Tone Stojko

Mejni spori med Hrvaško in Slovenijo se bodo očitno reševali še nekaj časa. Za zdaj jim ni videti konca. Še zlasti, ker nekateri politiki z nerešenimi vprašanji vedno znova pridobivajo politične točke. Ob vseh težavah v odnosih med Hrvaško in Slovenijo, ki smo jim priča, pa se spomnimo izjav Boža Dimnika iz intervjuja za Mladino. Po njegovem bi se vse te težave, še zlasti vprašanje Piranskega zaliva, lahko rešile že pred časom, ko je Hrvaška potrebovala orožje, Slovenci pa smo ga prodajali. Takrat naj bi bil potekal sestanek med Josipom Boljkovcem, hrvaškim notranjim ministrom, Janezom Janšo, slovenskim obrambnim ministrom, in Božom Dimnikom, lobistom. Govori se, da so bili Hrvatje takrat v zameno za orožje Sloveniji pripravljeni dati Piranski zaliv. Dimnik sestanka ne zanika, o vsebini pogovorov pa ne pove dosti: „Je pa bil tam tudi Janez Janša. Boljkovac je imel s seboj celo neke načrte, specialke, o katerih naj bi konkretno razpravljali - kje so kritične točke na meji. Ampak to so bila samo otipavanja.“ Tudi Boljkovac je potrdil, da so se sestali v gostilni Badovinac: „Meja je bila glavna tema. Imel sem specialne zemljevide in pooblastilo predsednika Franja Tuđmana. Takrat bi lahko dali Sloveniji 43 kvadratnih kilometrov. Če bi takrat rešili vprašanje meje, danes ne bi imeli težav.“ Boljkovac ni hotel razkriti, kaj natančno so Hrvatje ponujali in za kaj, povedal pa je, zakaj niso sklenili dogovora: „Janša ni imel pooblastil, da bi se pogovarjal o meji.“ Ampak kaj je potem sploh počel v gostilni Badovinac z Josipom Boljkovcem? Tedanjega predsednika vlade Lojzeta Peterleta smo vprašali, ali je vedel za ta sestanek. „Teh dogodkov, ki jih omenjate, se ne spominjam,“ so povedali v štabu Lojzeta Peterleta. Tudi takratni predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan o sestanku ni vedel nič. Zanj je izvedel kasneje in posredno. „Tako kot tisti sestanek obeh notranjih ministrov in obeh obrambnih ministrov Hrvaške in Slovenije, ko so podpisali deklaracijo o vojaškem sodelovanju. Kasneje je bilo predsedstvo obveščeno o tem in jo je zavrglo, tako ko jo je zavrgel predsednik Hrvaške Franjo Tuđman.“ Kaj se je dogovarjal Janša in zakaj ni sprejel ponudbe, če so mu ponudili Piranski zaliv, nam ni uspelo izvedeti niti v kabinetu predsednika vlade. Kot navadno so nam poslali takole sporočilo: „Tega ne nameravamo komentirati.“

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

V središču

Kurz pri Janši z izraelskimi »sanjami«

Zakaj se je nekdanji avstrijski premier Sebastian Kurz prejšnji ponedeljek sestal z Janezom Janšo

V središču

Kam izginja osebni zdravnik?

Direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana opozarja na resnično težavo pomanjkanja zdravnikov in na konkurenco koncesionarjev. A iz pravilno postavljene diagnoze ne sledi, da je administrativni dan prava rešitev.

Naslovna tema

Proti Sloveniji

Zakaj Tanja Fajon ni smela postati Slovenka na najvišjem položaju v administraciji Evropske unije