Manipulator / Zaživeli predlogi iz peticije NVO?

Nevladne organizacije za enakovredno obravnavo

Neža Mrevlje
MLADINA, št. 35, 5. 9. 2007

Klemen Ramovš

Klemen Ramovš
© Matej Leskovšek

Tako imenovani ljubljanski konflikt - Mestna občina Ljubljana je napovedala, da bo zaradi krčenja mestnega proračuna črtala vse razpise za neinstitucionalno kulturo v Ljubljani - je spodbudil nastanek redakcijske skupine, ki je mnenje o slovenskem nevladnem sektorju in pozicioniranju tega artikulirala v Peticiji za enakopravno vlogo NVO pri porabi javnih sredstev. Glavna redaktorja peticije sta bila Marko Kapus in Klemen Ramovš, vanjo pa so vključene tudi pripombe članov Centra nevladnih organizacij Slovenije.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Neža Mrevlje
MLADINA, št. 35, 5. 9. 2007

Klemen Ramovš

Klemen Ramovš
© Matej Leskovšek

Tako imenovani ljubljanski konflikt - Mestna občina Ljubljana je napovedala, da bo zaradi krčenja mestnega proračuna črtala vse razpise za neinstitucionalno kulturo v Ljubljani - je spodbudil nastanek redakcijske skupine, ki je mnenje o slovenskem nevladnem sektorju in pozicioniranju tega artikulirala v Peticiji za enakopravno vlogo NVO pri porabi javnih sredstev. Glavna redaktorja peticije sta bila Marko Kapus in Klemen Ramovš, vanjo pa so vključene tudi pripombe članov Centra nevladnih organizacij Slovenije.

Nevladne organizacije so pravni subjekti, ki z izvajanjem svojih vsebin v javnem interesu posameznikov in posameznic zapolnjujejo prostor med državo, trgom in skupnostjo, predvsem pa naj bi šlo za neodvisne, nepridobitne in prostovoljne oblike civilne družbe, ki naj zagovarjajo šibke družbene skupine, delujejo po načelu nediskriminatornosti in izvajajo vsebine v obliki javnih storitev. A čeprav naj bi se pomena nevladnega sektorja zavedali tudi na državni ravni, enakovredne možnosti za nevladni sektor, v primerjavi z vladnim, še vedno niso vzpostavljene. Za ponazoritev, razmerje pri vlaganju javnih sredstev v kulturo je bilo leta 2006 še vedno sedem proti ena, s prednostjo javnega sektorja.

Zato Klemen Ramovš iz zavoda Ars Ramovš opozarja, da "je vsaj za kulturni sektor zakonodaja že od oktobra 2002 (ZUJIK) ustrezno urejena, da bi država in lokalne skupnosti sledile uveljavljanju demokratičnih razmerij znotraj javnega interesa pri sofinanciranju javnih zavodov, nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi". Čeprav je v kulturi, drugače kot pri številnih drugih sektorjih, vsaj zakonsko urejeno, kateri so programi javnega interesa, pa je praksa še vedno daleč od zakona. Peticija se zato zavzema za enakovredno in enakopravno upoštevanje ponudbe in delovanja nevladnih organizacij v primerjavi z vladnimi. Spodbuja vlaganja v programe javnega interesa in predstavlja načine, ki lahko pri distribuciji javnih sredstev preprečijo pritiske kapitalskih in političnih lobijev, še poudarja Ramovš. Luka Kočevar iz službe za odnose z javnostmi in promocijo na ministrstvu za javno upravo pravi, da se ministrstvo in vlada "zavedata velikega pomena, ki ga imajo nevladne organizacije za uravnotežen razvoj družbe". Ravno zaradi tega želijo na ministrstvu v prihodnje prek različnih strategij še okrepiti sodelovanje med vlado in nevladnimi organizacijami. Ob vladnem sprejemanju pravnega okvira za delovanje nevladnih organizacij pa bodo ob obravnavi opredelitve položaja in javnega koristnega delovanja nevladnih organizacij preučeni in smiselno upoštevani tudi predlogi iz omenjene peticije, še pravijo na ministrstvu. Pustimo se presenetiti.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: