Manipulator / Javni linč neubogljivih izobraževalnih ustanov

Kot smo že poročali, so 29. avgusta letos vrtci in šole prejeli okrožnico, da morajo po uredbi o izobešanju zastave RS v osnovnih in srednjih šolah na prvi šolski dan in na dan podelitve spričeval na svojem poslopju izobesiti slovensko zastavo. Po obrazložitvi ministrstva za šolstvo in šport zato, ker gre za „slavnostni dan in pomeni začetek novega obdobja v življenju otroka in celotne družine“. Okrožnici je v začetku septembra sledilo nekoliko nenavadno obvestilo, naj izobraževalne ustanove ministrstvu za šolstvo in šport oziroma pristojnim direktoratom sporočijo, ali so na prvi šolski dan uredbo upoštevale. Gre za uredbo iz leta 2000, ki jo je podpisal takratni predsednik vlade Andrej Bajuk, o njej pa zadnjih sedem let ni bilo veliko slišati. Čeprav sankcije menda niso predvidene, ministrstvo očitno vodi natančno evidenco tistih, ki uredbo spoštujejo, in onih, ki je ne. Podatke o tem je objavilo tudi na spletu. Tako na spletni strani ministrstva preberemo, katere izobraževalne ustanove so upoštevale uredbo.

Pri srednjih šolah so se odločili celo za posebno barvno označevanje, šole in ustanove, ki so uredbo upoštevale, so nagradili z zeleno barvo, tiste, ki niso sporočile podatka o izobešanju, so ostale nevtralno bele, grešnike pa so obarvali rjavo. Med srednjimi šolami jih je bilo rjavih le sedem, prav tako je samo sedem vrtcev sporočilo, da niso izobesili zastave. Med osnovnimi šolami slovenske zastave ni izobesila osnovna šola v Kranjski Gori, kjer je plapolala samo evropska zastava, iz Osnovne šole Kolezija pa so sporočili, da so jim obe ukradli. Z ministrstva za šolstvo in šport so na naše vprašanje odgovorili, da ima po njihovem „javnost pravico izvedeti, kakšen odnos ima vodstvo posameznih šol do državnih simbolov. Omenjene sezname smo na naših spletnih straneh objavili predvsem kot pohvalo za vse tiste šole, ki so zastave izobesile. Šole, ki tega niso storile, ne bodo deležne sankcij, saj te tudi niso z uredbo ali z zakonom predvidene.“ Vsekakor se ob objavi seznamov postavlja vprašanje, ali ni javno izpostavljanje sankcija že samo po sebi.