Manipulator / Priznanje

Sobotno Delo je prineslo intervju z Boškom Šrotom, tistim slovenskim gospodarstvenikom, ki je postal glavna tarča vladne borbe proti tajkunom. Intervju s človekom, ki naj bi bil danes največji sovražnik vlade Janeza Janše, razkriva podrobnosti sestanka v kabinetu predsednika vlade, na katerem naj bi se dogovorili o prodaji Mercatorja in političnem prevzemu Dela. Ker je bil Šrot eden od akterjev tega sestanka in ker je vse do sedaj zanikal kakršnekoli politične razloge za nakup Mercatorja, so njegovi odgovori presenetljivi. Po njegovem mnenju se je celotna zgodba "začela zaradi ambicij predsednika vlade po obvladovanju časopisa Delo", na sestanku 12. avgusta pa so se "z Janezom Janšo dogovoril za nakup delnic Mercatorja. Povedano drugače, Janez Janša je Pivovarni Laško in Istrabenzu takrat dejansko prodal delnice Mercatorja". In kako to, da se je letošnje poletje uredniška politika na Delu spet obrnila, Delo je namreč po odhodi Danila Slivnika in Petra Jančiča izgubilo provladni značaj? "Čeprav je bil posel z Delom izsiljen, smo se ga v celoti držali. Ko pa so stvari na Delu šle tako daleč, da niti Janševi izbranci niso mogli več funkcionirati, smo se odločili in Delo prevzeli nazaj v svoje roke." Šrot v intervjuju napade tudi Zorana Jankovića, ki naj bi Janši ponudil roko pri načrtovanem prevzemu Dela, in rehabilitira Andrijano Starino Kosem, ki naj bi še kot državna sekretarka nasprotovala političnemu prevzemanju medijev.

Predsednik uprave Pivovarne Laško ni najbolj verodostojen sogovornik. Družba, ki ji poveljuje, je namreč še pred letom dni kategorično zavračala kakršnekoli namige o komandi ekonomije in političnih dogovorih ob prevzemanju Mercatorja in Dela. Danes trdi drugače. Boško Šrot pa je s svojim priznanjem pozabil na pomembno malenkost. Če so danes njegove besede resnične, to pomeni, da je bil za sklepanje gospodarskih pogodb pripravljen žrtvovati medijsko hišo, ki jo ima Pivovarna Laško v lasti. Če danes govori resnico, to hkrati pomeni, da se je s politiko dogovarjal o prodaji državnega premoženja in da so vpleteni pri prodaji delovali usklajeno, kar prepoveduje zakon o prevzemih.

Ko je Mladina pred dobrima dvema letoma zapisala, da se je "del Mercatorjeve kupčije zgodil na neformalnem sestanku pri predsedniku vlade" in da je bil del kupčije tudi političen prevzem Dela, so v vladni palači naše trditve označili za špekulacije. Dve leti pozneje, ko med sabo sprti akterji razkrivajo podrobnosti avgustovskega sestanka, se Mladinina teza izkazuje za pravilno. A o odgovornosti ne bi smeli razsojati novinarji, pravno in politično odgovornost bodo morali pretehtati tožilci, sodišča in volivci. Vojna zaradi sporne prodaje Mercatorja se torej po dobrih dveh letih spet začenja ...