Manipulator / Le ena svetnica ...

... in 39 svetnikov

Marjan Horvat
MLADINA, št. 52, 4. 1. 2008

Državni svet je ustavnopravno definiran kot institucija, v kateri bi naj bili upoštevani različni socialni, gospodarski, poklicni in lokalni interesi. Vse lepo in prav, vseeno pa nekoliko preseneča, da se v sestavi DS, tudi zato ker ima reprezentativno funkcijo, vztrajno zmanjšuje število žensk. V prejšnjem mandatu DS smo jih našteli štiri; letos pa imajo med seboj le eno žensko.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Marjan Horvat
MLADINA, št. 52, 4. 1. 2008

Državni svet je ustavnopravno definiran kot institucija, v kateri bi naj bili upoštevani različni socialni, gospodarski, poklicni in lokalni interesi. Vse lepo in prav, vseeno pa nekoliko preseneča, da se v sestavi DS, tudi zato ker ima reprezentativno funkcijo, vztrajno zmanjšuje število žensk. V prejšnjem mandatu DS smo jih našteli štiri; letos pa imajo med seboj le eno žensko.

Lidiji Jerkič, predsednici Sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije (SKEI), ki je bila kot predstavnica delojemalcev izvoljena tudi za podpredsednico DS, se sicer ne zdi posebno nenavadno, da je edina svetnica v DS, opozarja pa, da je treba razloge za slabo zastopanost žensk v tej instituciji iskati v dejstvu, da so "politika, odločanje in funkcija še vedno prej ko slej moška domena in prerivanje med njimi je preveliko, da bi ženske prišle na vrsto ali pa se sploh začele prerivati". Ob tem pa dodaja, da je za ženske težko sprejeti mesto v instituciji, ki je po svoji naravi neprofesionalna, saj je "večina obsojena na trojno delo, če prevzame funkcijo, kakršna je npr. državno svetništvo, mora opraviti svoje delo še v službi in doma".

Mag. Tanja Salecl, direktorica vladnega Urada za enake možnosti, ni presenečena. Urad na problem žensk v politiki opozarja že vrsto let, po njegovem mnenju pa bi se lahko "ženske kvote" pokazale kot uspešen in učinkovit instrument za doseganje uravnotežene zastopanosti obeh spolov. "Tako nas npr. v evropskem parlamentu zastopajo tri poslanke (od skupno sedmih poslanskih mest), zaradi uvedbe kvot je po zadnjih volitvah višji tudi delež mestnih in občinskih svetnic." Svetnica Jerkičeva pa je bolj skeptična do uvedbe "ženskih kvot". Po njenem bi morali najprej ugotoviti, kje se je zataknilo. "Če je bilo med kandidatkami več žensk, ki pa na koncu niso bile izvoljene, bi kvote pomagale. V kolikor pa jih niti med kandidatkami ni bilo, potem so problemi globlji in zadevajo vrednote družbe." V slovenski vladi je sicer 13 ministrov in samo tri ministrice.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: