Manipulator / Licence za novinarje

Novinar in poslanec Miro Petek bi se novinarjev lotil s trdo roko

Peter Petrovčič
MLADINA, št. 52, 4. 1. 2008

Miro Petek

Miro Petek
© Matej Leskovšek

Na dnevnem redu zadnje nujne seje parlamentarnega odbora za kulturo, šolstvo in šport, ki ga vodil Branko Grims, so bili mediji. Točneje, "Peticija proti cenzuri", ki jo je podpisalo 571 slovenskih novinarjev. Med šesturno razpravo pa se je oglasil tudi nekdanji novinar, zdaj pa poslanec SDS Miro Petek, ki bi red v novinarstvu bi naredil kar z licenciranjem novinarjev.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Peter Petrovčič
MLADINA, št. 52, 4. 1. 2008

Miro Petek

Miro Petek
© Matej Leskovšek

Na dnevnem redu zadnje nujne seje parlamentarnega odbora za kulturo, šolstvo in šport, ki ga vodil Branko Grims, so bili mediji. Točneje, "Peticija proti cenzuri", ki jo je podpisalo 571 slovenskih novinarjev. Med šesturno razpravo pa se je oglasil tudi nekdanji novinar, zdaj pa poslanec SDS Miro Petek, ki bi red v novinarstvu bi naredil kar z licenciranjem novinarjev.

"V Sloveniji novinarji nimajo licence, kar bi bilo po mojem prepričanju zelo dobro," je dejal bivši novinar in nadaljeval, da bi novinarstvo v Sloveniji morala postati profesija, da bi morali imeti zbornico, ki bi potem novinarjem podeljevala licence. Tisti novinarji, ki licence ne bi pridobili, pa ne bi mogli opravljati dela novinarja. Če pa že ne bo šlo po njegovih željah in licenciranja novinarjev ne bo, pa si Petek vseeno želi, da bi "novinarstvo na nek način postavili na vsaj malo višji nivo, to je, da bi se z novinarstvom lahko ukvarjal, da bi imel vstop v novinarsko polje samo tisti, ki ima fakultetno izobrazbo."

Licenciranje novinarjev nima podpore v stroki, saj prinaša veliko slabega. Dr. Marko Milosavljevič s katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede opozarja, da "licenciranje novinarjev v svetu velja za zelo sporno obliko urejanja novinarskih odnosov, saj pušča veliko prostora za različne, tudi politične pritiske na novinarje. Tako licenciranje poznajo predvsem v državah z omejeno svobodo govora, recimo v državah Južne Amerike, v Evropi pa tega ne poznamo." Problem licenciranja je tudi v tem, da se prek selekcioniranja novinarjev na tiste z licenco in tiste brez slednjim dejansko preprečuje opravljanje novinarskega dela, objavljanja, torej svobode govora, po kateri lahko vsakdo izraža svoja stališča v skladu z civilizacijskimi normami. Milosavljevič še dodaja, da je "stroka licenciranje večkrat označila za relativno nevarno. Obstaja pa tudi vrsta sodnih odločb ter razsodb strokovnih organov, ki nasprotujejo licenciranju. Proti se je tako izrekla Macbridova komisija pri Unescu, tudi sodišče v ZDA je že leta 1975 ugotovilo, da je obvezno licenciranje v neskladju z konvencijo o človekovih pravicah."

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: