2. 2. 2008 | Mladina 4
Spominski dan na holokavst
Večina evropskih držav je 27. januar razglasila za spominski dan na holokavst, slovenska vlada pa se obotavlja
Leta 2005, ob 60. obletnici osvoboditve najhujšega nacističnega taborišča Auschwitz-Birkenau na Poljskem, je Generalna skupščina Združenih narodov s posebno resolucijo razglasila 27. januar za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta in pozvala države članice, da s tem spominskim dnevom in z izobraževalnimi programi sedanje in bodoče generacije ozaveščajo o genocidnem in rasističnem nasilju. Resolucija vključuje tudi določbo o prepovedi zanikanja holokavsta, tako celoto kot katerega izmed njegovih delov. Tedanji nemški zunanji minister Joschka Fischer je ob podpisu dejal, da moramo v "času, ko nas zapuščajo zadnji pričevalci o holokavstu, najti na svetu nove poti za ohranitev spomina na usodo žrtev holokavsta in se še naprej spraševati, kako so bil lahko takšni zločini sploh storjeni". Jan Eliasson, predsednik generalne skupščine ZN, pa je opozoril, da s holokavstom in koncem 2. svetovne vojne ni bilo konca genocida, in poudaril: "Holokavst mora zato postati združevalno zgodovinsko opozorilo, saj lahko zadeva vse nas in vsakogar izmed nas. Zato ni dovolj zgolj ponavljati 'Nikoli več!'."
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
2. 2. 2008 | Mladina 4
Leta 2005, ob 60. obletnici osvoboditve najhujšega nacističnega taborišča Auschwitz-Birkenau na Poljskem, je Generalna skupščina Združenih narodov s posebno resolucijo razglasila 27. januar za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta in pozvala države članice, da s tem spominskim dnevom in z izobraževalnimi programi sedanje in bodoče generacije ozaveščajo o genocidnem in rasističnem nasilju. Resolucija vključuje tudi določbo o prepovedi zanikanja holokavsta, tako celoto kot katerega izmed njegovih delov. Tedanji nemški zunanji minister Joschka Fischer je ob podpisu dejal, da moramo v "času, ko nas zapuščajo zadnji pričevalci o holokavstu, najti na svetu nove poti za ohranitev spomina na usodo žrtev holokavsta in se še naprej spraševati, kako so bil lahko takšni zločini sploh storjeni". Jan Eliasson, predsednik generalne skupščine ZN, pa je opozoril, da s holokavstom in koncem 2. svetovne vojne ni bilo konca genocida, in poudaril: "Holokavst mora zato postati združevalno zgodovinsko opozorilo, saj lahko zadeva vse nas in vsakogar izmed nas. Zato ni dovolj zgolj ponavljati 'Nikoli več!'."
Večina evropskih držav ustrezno obeležuje ta spominski dan, Slovenija pa ga še ni razglasila navkljub opozorilom Zveze združenj borcev in poslancev SD. Pred letom dni so poslanci državnega zbora na predlog predsedujočega dr. Franceta Cukjatija, da "poslanke in poslanci z minuto molka počastimo spomin na žrtve druge svetovne vojne", to storili, dlje pa niso šli. Zato je poslanska skupina SD lani septembra poslala vladi pobudo za razglasitev spominskega dneva na žrtve holokavsta in opozorila, da je v nemških koncentracijskih taboriščih izgubilo življenje tudi 9863 Slovencev, v italijanskih 2178, v madžarskem taborišču 37 in v hrvaškem Jasenovcu 282 slovenskih ljudi. V njej ne omenjajo, je pa za koga zagatno, da je vrhovni poveljnik slovenskega domobranstva v tistem času, general Leon Rupnik, vse do konca 2. svetovne vojne videl v nemškem tretjem rajhu, ki je spočel holokavst, svetal zgled za prihodnjo ureditev sveta.
Janševa vlada je na pobude sporočila, da se "zaveda pomena, ki ga imajo tovrstne aktivnosti za ohranjanja spomina na te hude zločine", in obljubila, da bo v nekaj dneh s sklepom storila ta korak. Pa še nič. Zato je 15. januarja 2008 poslanska skupina SD ponovno opozorila vlado, da se bo 27. januarja vsa demokratična Evropa spominjala holokavsta, predsedujoča EU pa dneva spomina na holokavst, ki je hkrati "spominski dan na slovenske žrtve nacifašizma", nima. Do zaključka redakcije Mladine vlada sklepa ni udejanjila, bo pa državni zbor v ponedeljek svojo zasedanje začel z minuto molka v spomin na holokavst.
