Tudi kazni se dražijo

Zadnji primer je zakon o tujcih. Notranje ministrstvo je ta teden na vlado poslalo že tretjo spremembo zakona v tem mandatu. Bistvena novost je uvedba garantnih pisem, pa nova integracijska politika, s pomočjo katere bo država tujcem ponudila učenje slovenskega jezika in kulturne ter zgodovinske identitete naše države. Bolj mimogrede je v obrazložitvi sprememb omenjena še "podražitev" kazni. "V vseh kazenskih določbah je znesek globe na novo določen v evrih, višina glob pa je tudi nekoliko zvišana in prilagojena teži prekrška," piše v gradivu.

Toda zaokrožene in preračunane kazni niso zvišane samo "nekoliko", ampak "kar precej". Na primer: če je bil tujec, ki ni pravočasno zapustil države, prej kaznovan z 10 tisoč tolarji, bo po novem zaokroževanju kaznovan s 400 evri ali z 960 odstotki več. Za nezakonit vstop v državo je moral tujec prej odšteti 20 tisočakov, po novem bo globa znašala 500 evrov ali 600 odstotkov več. Na podoben fenomen lahko naletimo pri skoraj vseh v zadnjem času noveliranih zakonih. Pred novelo zakona o tujcih je notranje ministrstvo januarja na vlado poslalo zakon o osebni izkaznici. Inflacija je očitna: Državljan, ki neveljavne osebne izkaznice pravočasno ne vrne na upravno enoto, je bil prej kaznovan s 15 tisoč tolarji, po novem bo kaznovan s 100 evri, kar je 40 odstotkov več. In tudi pri drugih ministrstvih ni opaziti popustov. Ko je ministrstvo za okolje januarja v skrajšani postopek vložilo novelo zakona o varstvo okolja, so ob tem tudi spremenili globe. Večinoma seveda navzgor. Če je prej kakšno podjetje za svoj proizvod neupravičeno uporabljajo znak za okolje, je plačalo kazen 300 tisoč tolarjev, po novem bo znašala kazen 40 tisoč evrov ali 3200 odstotkov več.

Na MNZ pojasnjujejo, da so globe v zakonu o tujcih dvignili tudi zato, ker so se zadnjič spremenile leta 1999. Z drugimi besedami: tudi pri dvigu kazni ministrstva upoštevajo inflacijo. Na novo predpisane kazni pa so videti še bolj urejene, če so zaokrožene na evrske stotake.