15. 2. 2008 | Mladina 6
Evropa za izbrisane
Evropski parlament kritičen do ignorance slovenske vlade
Izbrisani so doma povsem izginili s političnega dnevnega reda in poprava njihovih krivic se zdi vse bolj oddaljena, pa čeprav jo je ustavno sodišče zahtevalo že leta 1999 in še enkrat leta 2003. Kot kaže, pa lahko izbrisani računajo vsaj na mater Evropsko unijo. Kot je nedavno opozorila mag. Neža Kogovšek z Mirovnega inštituta, je namreč podpredsednik odbora LIBE (Odbor za državljanske pravice, pravičnost in notranje zadeve) pri Evropskem parlamentu Giusto Catania izrazil veliko razočaranje nad predstavniki slovenske vlade in se zavzel za hitro reševanje vprašanja izbrisa.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
15. 2. 2008 | Mladina 6
Izbrisani so doma povsem izginili s političnega dnevnega reda in poprava njihovih krivic se zdi vse bolj oddaljena, pa čeprav jo je ustavno sodišče zahtevalo že leta 1999 in še enkrat leta 2003. Kot kaže, pa lahko izbrisani računajo vsaj na mater Evropsko unijo. Kot je nedavno opozorila mag. Neža Kogovšek z Mirovnega inštituta, je namreč podpredsednik odbora LIBE (Odbor za državljanske pravice, pravičnost in notranje zadeve) pri Evropskem parlamentu Giusto Catania izrazil veliko razočaranje nad predstavniki slovenske vlade in se zavzel za hitro reševanje vprašanja izbrisa.
Zapis o tem smo lahko prebrali v zadnji številki glasila No Fortress, ki ga izdaja evroposlanska skupina združene levice (GUE/NGL). Slovensko predsedstvo EU je na odbor LIBE ravno v tistih dneh poslalo ministra za pravosodje in za notranje zadeve, dr. Lovra Šturma in Dragutina Mateja, da bi spregovorila o prednostnih nalogah slovenskega predsedovanja. A Matejev nastop jih je presenetil, saj je "zanikal obstoj problema, ki zadeva izbrisane iz Slovenije, in poudaril, da bo problem rešen s sprejemom ustavnega zakona". Kako je Matejevo izjavo komentiral podpredsednik odbora LIBE Catania? "Razočarani smo; upali smo, da bo to prednostna naloga slovenskega predsedovanja, sedaj to namreč ni več zgolj notranje, temveč je tudi evropsko vprašanje; tem državljanom je bilo namreč odvzeto tudi njihovo evropsko državljanstvo," je dejal in obenem dodal, da bo v tem "semestru" problem izbrisanih njihova prednostna naloga. Odbor LIBE je sicer junija lani že pripravil javno razpravo na to temo, dr. Gerard-Rene de Groot z Univerze v Maastrichtu pa je v svoji študiji, ki jo je naročil prav odbor LIBE, potrdil, da je bil izbris dejanje, ki je vodilo k apatridnosti njegovih žrtev, s tem pa tudi k nezakonitemu prikrajšanju za pravice, ki jih zagotavlja urejen status.
V organizaciji Mirovnega Inštituta v Ljubljani sicer že nekaj časa deluje Informacijska točka za človekove pravice. Fizično so prisotni v City Hotelu in elektronsko na www.humanrightspoint.si, tujim novinarjem pa v času slovenskega predsedovanja EU ponujajo informacije, relevantne vire in kontakte, ki se dotikajo človekovih pravic pri nas, pa tudi diskriminacije, svobode medijev, Romov, migracij, azila, zahodnega Balkana in seveda izbrisanih.
Giusto Catania je izrazil veliko razočaranje nad predstavniki slovenske vlade in se zavzel za hitro reševanje vprašanja izbrisa.
