15. 2. 2008 | Mladina 6
Raziskovalna razpotja
Bo reorganizacija INV prispevala k večji kakovosti raziskav?
Inštitut za narodnostna vprašanja
© Borut Peterlin
Po zapletih na Pedagoškem inštitutu in zatem na Inštitutu za narodnostna vprašanja opozarjajo na nevarno početje vlade pri "sestavljanju" upravnih odborov tudi znanstveniki Instituta Jožefa Stefana in Kemijskega inštituta. Na Inštitutu za narodnostna vprašanja (INV) se je medtem zapletlo tudi zaradi sestave znanstvenega sveta, saj je v njem šest zunanjih članov od skupaj devetih, zanimivo pa je tudi poročilo nove direktorice dr. Cirile Toplak za zadnje polletje prejšnjega leta, kjer navaja razloge za takšno reorganizacijo inštituta. V njem zapiše, da "zaposleni z redkimi izjemami ne artikulirajo znanstvenoraziskovalnih in profesionalnih ambicij svojega dela", in dodaja, da so jo tudi uporabniki opozarjali na "nedopustno nizko raven kvalitete izdelkov nekaterih zaposlenih. Še zlasti sem bila opozorjena na večkratno predlaganje enih in istih projektov in na oddana neanalizirana in neobdelana gradiva, ki so za plačnika neuporabna".
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
15. 2. 2008 | Mladina 6
Inštitut za narodnostna vprašanja
© Borut Peterlin
Po zapletih na Pedagoškem inštitutu in zatem na Inštitutu za narodnostna vprašanja opozarjajo na nevarno početje vlade pri "sestavljanju" upravnih odborov tudi znanstveniki Instituta Jožefa Stefana in Kemijskega inštituta. Na Inštitutu za narodnostna vprašanja (INV) se je medtem zapletlo tudi zaradi sestave znanstvenega sveta, saj je v njem šest zunanjih članov od skupaj devetih, zanimivo pa je tudi poročilo nove direktorice dr. Cirile Toplak za zadnje polletje prejšnjega leta, kjer navaja razloge za takšno reorganizacijo inštituta. V njem zapiše, da "zaposleni z redkimi izjemami ne artikulirajo znanstvenoraziskovalnih in profesionalnih ambicij svojega dela", in dodaja, da so jo tudi uporabniki opozarjali na "nedopustno nizko raven kvalitete izdelkov nekaterih zaposlenih. Še zlasti sem bila opozorjena na večkratno predlaganje enih in istih projektov in na oddana neanalizirana in neobdelana gradiva, ki so za plačnika neuporabna".
Dr. Boris Jesih, član upravnega odbora INV, se strinja, da je prenova inštituta potrebna, vendar dodaja, da "ni bilo pravega dialoga, katere spremembe so potrebne". Za mnenje o razmerah v inštitutu in o tem, kako ocenjuje "predlog reorganizacije inštituta za učinkovitejše in strokovno temeljitejše raziskovanje narodnostnih in drugih vprašanj" in "kaj je bilo po vašem mnenju v sferi raziskovanja in oblikovanja projektov pomanjkljivo, da bi inštitut opravil svoje poslanstvo", pa smo, s prošnjo za kratke odgovore, poprosili znanstveno svetnico dr. Vero Kržišnik - Bukić. Njen odgovor je zgovoren sam po sebi: "Na vaše pisno vprašanje 'o razmerah na Inštitutu za narodnostna vprašanja' in na strokovno zelo široki ter vsebinsko-metodološko kompleksni podvprašanji v zvezi s 'sfero raziskovanja' inštitutskih tematik, ob še vaši 'prošnji za kratke odgovore', meni ni mogoče podati 'kratkih odgovorov'. Hkrati ocenjujem, da je po poti medijev verjetno komur koli težko podajati res relevantne odgovore na taka in podobna zastavljena vprašanja. Toda osnovni bonton medkulturnega dialoga mi nalaga še dodatno utemeljiti svojo izrečeno oceno v danem kontekstu in v tem trenutku. Dne 24. januarja 2008 se je, po nekoliko daljšem premoru, konstituiral novi znanstveni svet Inštituta za narodnostna vprašanja, ki ima dveletni mandat. Znanstveni svet je avtonomni in najvišji strokovni organ vsakega inštituta in tudi člani znanstvenega sveta našega Inštituta uživamo strokovno imuniteto. Čutim se zavezano, da bom po svojih najboljših strokovnih zmožnostih in po svoji vesti odgovorno sodelovala v vseh razpravah in pri sprejemanju vseh strokovnih odločitev, ki se bodo nanašale na inštitutsko strokovno delo v celoti."