Smo res edini s podobo gore v nacionalnem grbu?

Predsednik vlade Janez Janša rad hodi v gore, kjer preizkuša svoje moči tudi v plezanju. Najbolj uživa, je pojasnil novinarki Jane, "če je smer ne pretežka in ne prelahka, če plezam v dobri navezi, če je lepo vreme. Ali pridem na vrh ali ne, je drugotnega pomena". Očitno je tudi njegova življenjska filozofija povezana z alpinizmom, saj pravi: "Lahko si še tako dobro pripravljen, lahko imaš še tako močno voljo, pa ni dovolj. Zgodi se, in ni te več. To je zelo pomembno spoznanje."

Neobičajna pa je bila njegova izjava na otvoritvi 2. mednarodnega festivala gorniškega filma v Domžalah, kjer je ob zgodovinski refleksiji odnosa Slovencev do gora dejal, da smo "prerasli v močan planinski narod, ki ima svojo najvišjo goro, se pravi Triglav, vtisnjen tako v srcu kot tudi na državnih simbolih. Podoba Triglava je zarisana v državnem grbu". In še dodal: "Na dan osamosvojitve je na našem najvišjem vrhu skupina gornikov izobesila slovensko zastavo. Na tej zastavi je grb, mislim, da edini grb kakšne države, ki ima goro kot simbol."

Je že res, da ima Triglav za Slovence simbolno velik pomen, vendar se je Janša zmotil. Slovenija še zdaleč ni edina država, kateri bi se gora vtisnila v nacionalno zavest in bi jo upodobila v grbu. Takšnih je na tej in oni strani Atlantika kar nekaj. Gora Potosi ima središčno mesto v državnem grbu Bolivije, gorovje je v grbu Kostarike, kjer tri gore ponazarjajo gorske grebene, ki ločujejo karibsko morje od Tihega oceana. Na tej strani Atlantika so gore v osrčju in najbolj izrazite na kirgiškem grbu, upodabljajo gorovje Tjan Šan. V makedonskem grbu gorovje ponazarja goratost dežele. Znamenito gora Ararat, skupaj z domnevno Noetovo barko, najdemo v središču armenskega grba, v sovjetskih časih pa se je ta gora razprostirala čez celoten grb, tik po srpom in kladivom. V nepalskem grbu pa je, pričakovano, osrednji prostor namenjen Mount Everestu.

Grb z gorami imajo tudi v nam bližnji Slovaški, kjer tri gore, "hribčki", v grbu predstavljajo tri gorske verige, ki se razprostirajo čez Slovaško. Razlog za takšen grb razkriva zgodovina: v 14. stoletju je ogrski kralj Ladislav, sicer Čeh po rodu, moral v svoj grb, če je hotel biti tudi kralj Slovakov, vrisati tri slovaške gore in te so tam še danes. Janez Janša se je s poudarjanje ekskluzivnega simbolnega pomena Triglava v slovenskem grbu zelo pretiraval.