2. 3. 2008 | Mladina 8
Afrika v Evropskih očeh
Društvo Afriški center očita našim medijem predsodke in evropocentrizem
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je tik pred odhodom na vrh EU in Afrike v začetku decembra dejal, da je "Evropa imela do zdaj politiko 'za' Afriko, zdaj pa si želi politiko 'z Afriko'", slovenski premier Janez Janša pa je poskušal v svoji izjavi soočiti Evropejce s prihajajočo realnostjo: "Hitrejši razvoj Afrike in stabilizacija bosta dolgoročno prispevala k večji stabilnosti Evrope, najprej prek zmanjšanja migracijskih tokov." Evropejci so tako rekoč življenjsko zainteresirani za ureditev razmer v Afriki, vendar pa se bodo morali evropski mediji povprašati, kakšno vlogo odigravajo pri spoznavanju afriškega vsakdana.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
2. 3. 2008 | Mladina 8
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je tik pred odhodom na vrh EU in Afrike v začetku decembra dejal, da je "Evropa imela do zdaj politiko 'za' Afriko, zdaj pa si želi politiko 'z Afriko'", slovenski premier Janez Janša pa je poskušal v svoji izjavi soočiti Evropejce s prihajajočo realnostjo: "Hitrejši razvoj Afrike in stabilizacija bosta dolgoročno prispevala k večji stabilnosti Evrope, najprej prek zmanjšanja migracijskih tokov." Evropejci so tako rekoč življenjsko zainteresirani za ureditev razmer v Afriki, vendar pa se bodo morali evropski mediji povprašati, kakšno vlogo odigravajo pri spoznavanju afriškega vsakdana.
Nasilje v Keniji po predsedniških volitvah je bilo v žarišču tudi slovenskih medijev. Na spletni strani POP TV, sklicujoč se na Reuters in STA, 31. decembra 2007 beremo, da so "v največjem barakarskem naselju Kibera v Nairobiju jezni podporniki opozicijskega predsedniškega kandidata Raile Odinge napadali rivalska plemena in se spopadli s policijo," dva ni pozneje, da je "opozicija začela genocid", še dan kasneje pa o "medetničnih spopadih", v katerih "množice mladih moških z mačetami in palicami pretepajo pripadnike nasprotnih plemen. V barakarskih naseljih in vaseh se ljudje, ki so bili še včeraj sosedje in prijatelji, danes zaradi rezultata predsedniških volitev kamenjajo do smrti" ...
Po mnenju Rangichija Nginja, člana Društva Afriški center in dobrega poznavalca razmer v Keniji, je takšno poročanje izrazito senzacionalistično in neodgovorno. Etnolog prof. dr. Rajko Uršič dodaja, da uporaba besede "pleme" kot etničnega izraza ni primerna, ustreznejša bi bila "ljudstvo". Sicer pa so naši mediji po sodbi omenjenega društva, ko gre za Afriko, praviloma polni predsodkov, ki izvirajo iz "nepoznavanja ozadja samega dogodka, o katerem poročajo". Dogajalo naj bi se "evropocentrično gledanje na Afriko" in zanemarjali specifični vidiki razmer v posameznih državah.
Dr. Nikolai Jeffs v prispevku Podoba Afrike v slovenskih medijih opozarja, da je poročanje slovenskih medijev o Afriki, razen nekaterih izjem, prepojeno s stereotipi in negativnim prikazovanjem Afrike kot celine plemen, nesreč, političnega in drugega nasilja, lakote, revščine, bolezni, velikih emigracijskih procesov ... Gre za odsev kolonialne miselnosti, ko so Evropejci odhajali "med divjake", da bi vladali, v najboljšem primeru pa svetovali in učili. Tudi zgodovinar Jože Pirjevec je v pogovoru za Pika TV dejal, da je "šele gibanje neuvrščenih Afričanom dvignilo samozavest in njihova vodstva jemalo kot enakopravne sogovornike", po zatonu tega gibanja pa se je povrnilo evropocentrično gledanje nanjo. Tako v zahodnem svetu kot tudi v Sloveniji.
