Manipulator / 50 najbolj umazanih

Na seznamu spornih projektov letos tudi Slovenija

Deja Crnović
MLADINA, št. 10, 14. 3. 2008

Termoelektrarna Šoštanj

Termoelektrarna Šoštanj
© Mojca Trampuš

Nevladni organizaciji CEE Bankwatch Network in Friends of the Earth Europe sta letos drugič pripravili seznam do okolja in gospodarstva najbolj neprijaznih projektov v srednji in vzhodni Evropi, ki bodo izpeljani s podporo EU. Leta 2006 je bilo takšnih projektov 22, letos pa je številka narasla na 50, k čemur je pripomogla tudi uvrstitev slovenskega projekta - gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Slovenijo je na seznam uvrstilo društvo za sonaravni razvoj Focus. Predsednica društva Lidija Živčič pravi, da so na seznam želeli uvrstiti še sežigalnico v Celju, vendar so število spornih projektov morali omejiti na 50. TE Šoštanj si je neslavno uvrstitev zaslužila z okoljsko in gospodarsko neučinkovitostjo. V Focusu opozarjajo na zvečane izpuste ogljikovega dioksida, nekonkurenčne cene velenjskega lignita, predvsem pa menijo, da sredstev davkoplačevalcev ne bi smeli porabljati za dokazano škodljive oblike pridobivanja energije. Ker je bil eden od pogojev za uvrstitev na seznam sodelovanje EU, v Focusu opozarjajo na sporno financiranje: 900 milijonov evrov vreden projekt bo s posojilom pomagala sofinancirati Evropska investicijska banka EIB, Focus pa v pismu omenjeni banki omenja tudi odvisnost projekta od skrite državne pomoči.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Deja Crnović
MLADINA, št. 10, 14. 3. 2008

Termoelektrarna Šoštanj

Termoelektrarna Šoštanj
© Mojca Trampuš

Nevladni organizaciji CEE Bankwatch Network in Friends of the Earth Europe sta letos drugič pripravili seznam do okolja in gospodarstva najbolj neprijaznih projektov v srednji in vzhodni Evropi, ki bodo izpeljani s podporo EU. Leta 2006 je bilo takšnih projektov 22, letos pa je številka narasla na 50, k čemur je pripomogla tudi uvrstitev slovenskega projekta - gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Slovenijo je na seznam uvrstilo društvo za sonaravni razvoj Focus. Predsednica društva Lidija Živčič pravi, da so na seznam želeli uvrstiti še sežigalnico v Celju, vendar so število spornih projektov morali omejiti na 50. TE Šoštanj si je neslavno uvrstitev zaslužila z okoljsko in gospodarsko neučinkovitostjo. V Focusu opozarjajo na zvečane izpuste ogljikovega dioksida, nekonkurenčne cene velenjskega lignita, predvsem pa menijo, da sredstev davkoplačevalcev ne bi smeli porabljati za dokazano škodljive oblike pridobivanja energije. Ker je bil eden od pogojev za uvrstitev na seznam sodelovanje EU, v Focusu opozarjajo na sporno financiranje: 900 milijonov evrov vreden projekt bo s posojilom pomagala sofinancirati Evropska investicijska banka EIB, Focus pa v pismu omenjeni banki omenja tudi odvisnost projekta od skrite državne pomoči.

Uroš Rotnik, direktor elektrarne, sicer pravi, da projekta ne bodo financirali le s posojilom EIB, ampak tudi iz lastnih sredstev in z dokapitalizacijo podjetja, zdi pa se mu nepošteno, da je bil projekt sploh uvrščen na ta seznam. S postavitvijo novega bloka bodo namreč ugasnili štiri stare bloke, novi blok pa bo po Rotnikovih besedah za enako količino energije porabil 30 odstotkov manj premoga, s čimer bodo zmanjšali tudi izpuste ogljikovega dioksida. Vendar Focus navaja, da bo šesti blok TE Šoštanj do leta 2020 prispeval polovico dodatnih škodljivih izpustov, ki jih bo v ozračje spustila slovenska energetska industrija. Živčičeva še trdi, da za skoraj vse projekte s seznama obstajajo alternativne možnosti, pri katerih je razmerje med stroški in koristmi ugodnejše.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti