Brez avtomobila

V center z biciklom

Irena

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Irena

Že pred nekaj leti so nekatera evropska mesta začela akcijo, s katero so dokazala, da je mogoče mestno središče uporabljati tudi brez motoriziranega prometa. Lani so se opozarjanja na neznosni hrup in onesnaženost, ki duši evropske prestolnice, udeležili celo vodilni evropski politiki z Romanom Prodijem na čelu. V Italiji so v nekaterih mestih organizirani celo vikendi brez avtomobilov. Seveda ne vsi, recimo vsak prvi vikend v mesecu mestne ulice zasedejo glasbeniki, gledališčniki in pešci.

Letos je akcija prvič postala vsesplošna, pridružilo se ji bo namreč več kot 800 mest. 22. september je evropski dan brez avtomobila. Pri nas ga bo obeležilo 21 mest in krajev od Ljubljane do Kuzme, od Maribora do Borovnice, od Nove Gorice do Odrancev. Pri tem bodo nekateri zaprli mestno jedro le za en dan, drugi pa pripravljajo večdnevne prireditve. Kot zatrjuje Samo Kuščer, vodja Ljubljanske kolesarske mreže (http://mila.ljudmila.org/lkm/voznja_po_okupiranih_ulicah.htm), je do zapletov prišlo le v prestolnici, saj se mestna uprava še ni odločila, kaj bo pripravila za ta dan. In to ravno v mestu, ki je edinstveno po tem, da so pomembne ulice v središču prepovedane za kolesarski promet. Zato mreža vabi vse kolesarje, rolarje, skiraše, pešce in druge nemotorizirance, da se v petek, 22. 9., ob 16. uri zberejo na Kongresnem trgu, se zapeljejo po Slovenski cesti, Trgu osvoboditve, Resljevi cesti, Petkovškovem nabrežju, Wolfovi, Vegovi in Zoisovi ulici ter pokažejo, da si želijo humanejši kolesarski promet.