Oče prostega programa v Sloveniji

Irena

Richard M. Stallman, avtor svobodne izmenjave programske opreme, je v sredo v Smeltovi dvorani predstavil svojo življenjsko pot in ideje o prosti izmenjavi programske opreme, ki jo izvaja s pomočjo projekta GNU-Linux. GNU-Linux temelji na povsem drugačnih temeljih kot uporaba klasične računalniške opreme, denimo Microsoftove. Kaj je sploh GNU-Linux? Gre za nekakšno proste programe (freeware), katerih kopije se v nasprotju s klasičnimi programi lahko prosto delijo, pod pogojem, da je vsakomur dosegljiva izvorna koda programa. Če avtor program dodela ali spreminja, pa mora biti ta dostopen drugim uporabnikom pod enakimi pogoji. Torej gre za nekakšno prosto izmenjavo programske opreme, ki mora zadostovati pogojem, ki jih je Stallman tudi legalno zaščitil.

Stallman, nekakšna mešanica ostarelega hipija in guruja, je do ideje o prosti izmenjavi prišel v sedemdesetih letih, ko je pri programiranju naletel na prve težave. Začelo se je tako, da je hotel spremeniti program za uporabo laserskega tiskalnika, da bi ga opozarjal, ali se je morebiti zagozdil papir. To je namreč že počel pri starejših tiskalnikih, tokrat pa mu niso hoteli odstopiti izvorne kode programa, ker je bila ta zaščitena. Stallman na programsko opremo gleda povsem drugače kot velike softverske korporacije, ki zahtevajo, da ima vsak računalnik nameščeno svojo programsko opremo, vsako izmenjavo pa označujejo s piratstvom. "Če si v šolo prinesel bombone, so te opozorili, da jih moraš deliti z drugimi. Pri programski opremi pa od tebe zahtevajo, da vsako stvar sebično zadržiš zase," je med drugim pripomnil Stallman.

S projektom GNU se je začel ukvarjati že sredi osemdesetih let in si zadal cilj, da bi izdelal UNIX-u podoben prost sistem. S skupino sotrpinov je napravil kopico programske opreme, ki bi omogočala delovanje popolnoma prostega sistema. Toda manjkalo mu je jedro celotnega sistema. Nato je naletel na Linux, ki ga je naredil finski avtor Linus Torvald, in vsa zadeva je pričela delovati na GNU-jevem operacijskem sistemu in programski podpori. Stvar je postala med uporabniki računalnikov velik hit, nekakšna majhna protiutež Microsoftovemu monopolizmu, proizvajalci osebnih računalnikov pa že ponujajo svoje izdelke, ki temeljijo na GNU-Linuxovem operacijskem sistemu. Med drugim je tak tudi superračunalnik kemijskega inštituta. Z uporabo tega operacijskega sistema se večina uporabnikov izogne velikim stroškom, ki bi jih odšteli za programsko opremo. Vsi programi so namreč na voljo brezplačno.