Tempirana bomba

Irena

Amnesty International je pretekli teden začela štirinajstmesečno svetovno kampanjo proti mučenju. S simboličnim ovitjem Centra za odstranjevanje tujcev v črno-rumen trak z v štiri tuje jezike prevedenim napisom "cona brez mučenja", se je kampanji pridružila tudi slovenska podružnica te svetovne organizacije za človekove pravice. AI ugotavlja, da mediji mučenju posvečajo premalo pozornosti, zaradi česar velja zmotno prepričanje, da je mučenja danes manj kot v 60. in 70. letih. Od 195 držav, ki jih je AI pregledala v pripravah na akcijo, prihaja do trpinčenja s strani uradnih oseb kar v 150 državah, v več kot 80 državah pa so ljudje za posledicami mučenja tudi umrli. Če so bile včasih žrtve mučenja predvsem politični zaporniki in disidenti, danes prevladujejo kriminalci in ljudje, osumljenih kaznivih dejanj iz najrevnejših in najbolj marginalnih slojev družbe. Zaradi naraščajočega kriminala je mučenje postalo sestavni del kriminalitetne politike nekaterih držav, storilci pa so povečini policisti. Eden najpogostejših vzrokov mučenja je tudi različnost, saj mučitelj lažje prizadene koga, ki velja za manjvrednega. Najbolj razširjenja oblika mučenja je pretepanje, zelo razširjena pa so tudi posilstva in druge oblike spolnih zlorab zapornikov, v več kot 40 državah pa je AI zaznala tudi trpinčenje z elektrošoki. Ostale metode mučenja vključujejo obešanje, pretepanje po podplatih, dušenje, grožnje s smrtjo ter dolgotrajno bivanje v samicah. Veliko bi naredili že s tem, da bi ustavili svetovno trgovino z opremo za mučenje, ki poteka po skrivnih kanalih.

V Sloveniji AI mučenja sicer ni zaznala, prihaja pa do posameznih primerov slabega ravnanja. Eden takšnih je tudi primer Centra za odstranjevanje tujcev v Šiški, kjer je Odbor proti mučenju Organizacije združenih narodov ugotovil kršitve konvencije OZN proti mučenju. Ali kot pravi predstavnica AI Slovenija Alenka Jerše: "Kot mučenje se lahko štejejo tudi slabe bivalne razmere." Notranji minister Peter Jambrek, ki se je prav tako pridružil mednarodni akciji, je razmere v domu označil kot "tempirano bombo". Zavezal se je k izvajanju dvanajstih točk programa AI za preprečevanje mučenja s strani uradnih oseb, obljubil pa je tudi, da bo storil vse, da bo Slovenija območje brez mučenja in drugih oblik okrutnega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja in kaznovanja.

Prav na novinarski konferenci AI Slovenija pa je prišlo tudi do manjšega izgreda, ko je jezni najemnik prostorov v stavbi (lastnik poslopja je LPP) strgal simboličen trak. Povedal je, da so razmere v centru za delo podjetij neznosne, saj do težav prihaja dnevno, poslovni partnerji pa si v center ne upajo več. Neimenovani protestnik v svojem nezadovoljstvu ni osamljen. Prebivalci okoliških stanovanjskih blokov namreč že nekaj časa zbirajo podpise za peticijo, s katero bodo ministrstvo za notranje zadeve pozvali k preselitvi centra na lokacijo izven stanovanjskega okoliša. Koordinator akcije Bojan Oblak pravi, da imajo okoliški prebivalci velike težave z nastanjenimi klienti, za kar je deloma kriva tudi gneča, saj je v poslopju tranzitni center za azilante za vso Evropo. "Pod krinko centra so se vgnezdile mafijske združbe, zaradi česar se razmere zaostrujejo tako rekoč dnevno. Prihaja do medetničnih konfliktov, vendar ne med Slovenci in tujci, ampak med samimi prebivalci centra, to pa ogroža tudi okoliško prebivalstvo." Prav na dan, ko je imela AI Slovenija tiskovno konferenco, je v centru prišlo do hujšega pretepa med Iranci in Turki. Okoliške prebivalce naj bi še posebej motilo, da se lahko prosilci za azil nemoteno gibljejo zunaj stavbe. Znano je, da je center razdeljen na dva dela - na oddelek, v katerem so zaprti begunci brez možnosti izhoda, ki jih država namerava izgnati nazaj v njihove domovine, ter precej bolj množično nastanjen oddelek, v katerem so prosilci za azil, ki imajo prost izhod. "Vendar tudi tisti, ki so na zaprtem oddelku, občasno zbežijo. Prav pred nekaj dnevi so na primer iz šestega nadstropja s pomočjo zvezanih rjuh poskusili zbežati neki Kitajci, pri čemer je bil eden od njih huje poškodovan," poudarja Oblak. Ker se podpisi zbirajo po posameznih blokih, pa ne zna odgovoriti na vprašanje, koliko so jih zbrali doslej in koliko bi jih sploh potrebovali, da bi Jambrek resneje razmislil o predlagani selitvi.