Politični cirkus RS

S kakšno oceno bi ocenili delo predsednika sedanje vlade? 905 naključno izbranih oseb, ki so sodelovale v telefonski anketi "Politbarometer", je lahko za trenutek skočilo v kožo učiteljev. Ocena 5 pomeni odlično, "zelo uspešno". Ocena 1 pomeni nezadostno, "zelo neuspešno". Vodja vladne ekipe dr. Andrej Bajuk si je med avgustovskim anketiranjem prislužil povprečno oceno 2.48. Drnovšek je na začetku leta 1998 beležil povprečno oceno 3, potem pa se je ocena počasi dvigovala in tik pred koncem vladne krize, maja letos, presegla povprečno oceno 3.5. Junija in julija je dr. Bajuk dosegel oceno 2.7 in 2.6, v trenutku, ko je ustanovil svojo stranko, pa je javnomnenjski rating predsednika vlade zdrknil še za desetinko. Tudi odgovor na vprašanje "Ali podpirate vlado Andreja Bajuka?" sedanji ekipi ni naklonjen. Med avgustovskim merjenjem je vlado podpiralo le 19.4 odstotke vprašanih, za odgovor "ne podpiram" pa se je odločilo 58.7 odstotkov vprašanih. Zanimivo je, da je vlada v treh mesecih izgubila tri odstotne točke podpornikov, kritično razpoloženih pa je bilo avgusta osem odstotnih točk več kot junija.

Podatek, da javno mnenje dr. Bajuka kot predsednika vlade ocenjuje z zgolj zadostno oceno, ni povsem enoznačen. Dolgotrajnejše spremljanje meritev javnega mnenja pokaže, da vlada kot institucija s prihodom nove koalicije ni bistveno izgubila. V času, ko je vlado vodil dr. Janez Drnovšek, so anketiranci vladi kot celoti namenjali povprečno oceno med 2.5 in 2.7. Med zanjo meritvijo, namenjeno merjenja ugleda nove ekipe, je Bajukov vladni kolektiv pridelal oceno 2.39. Res je, da anketiranci danes na Drnovškovo ekipo gledajo z določeno nostalgijo. Če je pred meseci Drnovškova ekipa komaj presegla zadostno oceno, bi javnost danes Drnovškovi ekipi za nazaj namenila oceno 3.43, torej za več kot točko več kot Bajukovi ekipi. Hkrati pa je dr. Bajuk ob ustanovitvi lastne stranke, Nove Slovenije, že med prvo meritvijo javnega mnenja zbral relativno visoko podporo. Na vprašanje, koga bi volili oziroma katera stranka vam je najbližje, je 3.8 odstotkov vprašanih odgovorilo, da bi volili Novo Slovenijo. Ker je bilo med zadnjim merjenjem javnega mnenja kar 46 odstotkov vprašanih še brez dokončnega stališča o tem, koga bi podprli, gre za povsem spodoben dosežek. Bajukova Nova Slovenija obstaja dober mesec dni, nima izkušene terenske mreže, utečenih finančnih virov in uigrane administracije. Na ožje zastavljeno vprašanje, torej na vprašanje "katero stranko bi volili", danes 8 odstotkov opredeljenih odgovarja, da bi volili NSi. Hkrati z ustanovitvijo NSi je občutno padel javnomnenjski rating združene SLS+SKD. Če bi za Zagožnovo stranko junija volilo 23.9% opredeljenih, bi danes SLS+SKD podprlo le še 9.2 odstotkov. Z ustanovitvijo Bajukove NSi se je znižal tudi rating Janševe SDS. Julija bi za SDS glasovalo 18.6 odstotkov vseh opredeljenih, avgusta pa le še 14.4 odstotke. Sklep? Povprečja kažejo, da dr. Bajuk kot predsednik vlade ni navdušil javnosti. Njegov strankarski rating pa dokazuje, da je med vodenjem vlade dobil zveste strankarske navijače in da se je NSi kvalificirala med stranke, ki lahko računajo na vstop v parlament.

Politična meteorologija

Raziskava Politbarometer je bila prvič izvedena leta 1995, anketarji Centra za raziskovanje javnega mnenja, ki ga vodi dr. Niko Toš, pa v njem zastavljajo pretežno aktualno-politična vprašanja. Prvo petletko je bila anketa interne narave in naj bi služila vladnim uradnikom, da bi ti vedeli, ali so ukrepi vlade deležni podpore javnosti. Hkrati anketa meri ugled institucij, javnih sistemov, osebnosti, strank, medijev in cerkve. Letos poleti je vladni urad za informirane prekinil pogodbo s Centrom za raziskavo javnega mnenja, tako da vlada ni več naročnik raziskave. Kljub temu, da je anketa izgubila naročnika, so v Centru sklenili, da raziskave ne opustijo, saj je njena največja vrednost ta, da se meritve odvijajo vsak mesec. Hkrati so rezultati ankete dobili javni status. Anketa, izvedena v zadnjih dneh letošnjega avgusta, je že predstavljena na spletnih straneh Centra. V primerjavi z anketo Slovensko javno mnenje, ki je bila prvič izvedena leta 1968, anketa Politbarometer ni izvedena na terenu, pač pa je opravljena prek telefonskih linij. Ker del gospodinjstev še vedno nima telefonskega priključka, je možnost napačnih ocen statistično večja kot pri anketi Slovensko javno mnenje. Hkrati pa ima anketa Politbarometer nekaj prednosti. Izvedena je vsak mesec, to pa omogoča spremljanje premikov v javnem mnenju v krajših časovnih obdobjih. Ljudje, izbrani v vzorec ankete Slovensko javno mnenje, zvezek z vprašanji izpolnjujejo dobro uro. Anketa Politbarometer je bolj jedrnata, saj traja pogovor med anketarjem in anketirancem dobrih deset minut. Barometer je meteorološki pojem; politbarometer naj bi torej meril politični pritisk.

Pritisk?

Ste zadovoljni z razvojem demokracije? Leta 1996 je bila z razvojem demokracije zadovoljna natanko tretjina vprašanih. Avgusta letos je bil rezultat skorajda do decimalke enak. Analitiki Centra za raziskovanje javnega mnenja pa opozarjajo, da krajši časovni intervali vendarle kažejo, da je zadovoljstvo z razvojem demokracije v letu dni upadlo za šest odstotnih točk. Zanimivo je, da je bilo volilno telo združene SLS+SKD julija letos nadpovprečno zadovoljno z razvojem demokracije, isto volilno telo pa je bilo do razvoja demokracije že avgusta letos skeptično. Avgusta je namreč prišlo do razcepa v SLS+SKD, dr. Andrej Bajuk pa je ustanovil novo stranko. Zato pa so avgusta razvoj demokracije nadpovprečno pozdravljali volivci Bajukove NSi.

Več kot pol vprašanih pa z razvojem demokracije ni zadovoljnih. Število nezadovoljnih se je v zadnjih štirih letih dvignilo za nekaj odstotkov; med zadnjim merjenjem je bilo z razvojem demokracije nezadovoljnih 54.5 % vprašanih.

Glede na pragmatično in rahlo sebično naravo prebivalstva Slovenije, ki ga bolj ob abstraktnega pojma "demokracija" zanima, v kakšnih konkretnih gmotnih razmerah živi, je pomenljivo, da je polovica vprašanih z materialnimi razmerami zadovoljna. Torej so ljudje bolj zadovoljni z materialnimi razmerami, v katerih živijo, kot z razvojem demokracije. Zdi se torej, da razmere za proletarsko revolucijo v Sloveniji niso zrele, saj bi revolucija grozila predvsem v primeru, da bi občutna večina prebivalstva izražala nezadovoljstvo tako z materialnim statusom kot z razvojem demokracije. Pomenljivo je tudi, da so z materialnimi razmerami nadpovprečno zadovoljne nekatere družbene skupine, ki bi morale že po definiciji sitnariti in protestirati. Več kot 70 odstotkov študentov je z materialnimi razmerami zadovoljnih. Večji protestniški potencial bi našli med brezposelnimi (z materialnim statusom je zadovoljnih samo 27.9%), gospodinjami (29.8%), kmeti (34.8%), in ljudmi z nizkimi plačami (40%).

Socialni pritisk pa vendarle narašča. Značilno je, da okrog 40 odstotkov vprašanih meni, da se gospodarske razmere slabšajo. Pesimiste najdemo predvsem med starejšo populaciji, slabo plačanimi, nižje izobraženimi ter brezposelnimi. Optimistov je okrog 20 odstotkov, precej bolj optimistični od povprečja pa so ljudje z višjo izobrazbo, samozaposleni, ter, jasno, ljudje z visokimi dohodki.

V zadnjih treh mesecih je občutno naraslo število ljudi, ki jih zelo skrbi, da bi izgubili službo. Če je julija letos 16 odstotkov vprašanih odgovarjalo, da jih izguba zaposlitve zelo skrbi, jih je avgusta zelo skrbelo že 24.3 odstotkov. Junija je bilo brez skrbi glede zaposlitve 56.5 odstotkov vprašanih, med julijsko pripeko je bilo brezskrbnih celo 59.5 odstotkov, avgusta pa je število brezskrbnih padlo na 49.6 odstotkov.

Levica - desnica?

Raziskava Politbarometer kaže, da je slovensko volilno telo bolj naklonjeno levo-sredinskim kot desno-sredinskim koalicijam. Od začetka leta 1999 je potencialna desno-sredinska koalicija levo sredino ujela le trikrat. Ob merjenju januarja 1999, marca 1999 in oktobra 1999. Tik pred januarskim merjenjem leta 1999 se je levica soočala z ustavno obtožbo zoper tedanjega predsednika vlade dr. Janeza Drnovška ter z interpelacijo zoper ministra za šolstvo dr. Slavka Gabra. Tik pred marcem 1999 pa je parlament razrešil notranjega ministra Mirka Bandlja, češ da ni zaščitil integritete policistov v aferi Vič-Holmec. Desno-sredinska koalicija je levo sredino ponovno ujela oktobra 1999, torej neposredno po obisku papeža Janeza Pavla 2. in beatifikaciji Antona Martina Slomška. V letu 2000 je javno mnenje občutno bolj naklonjeno potencialni levo-sredinski koaliciji, saj ta vse mesece ohranja slabih deset odstotkov prednosti. Padec Drnovškove vlade prednosti ni zmanjšal, pač pa je ta ostala konstantna. Zdi se, da pomladna vladajoča koalicija časa od junija do volitev ni izkoristila dovolj pametno. Ob padcu Drnovškove vlade so analitiki, ki so blizu LDS, pričakovali, da bo nova vladna ekipa skušala javnosti dokazati, da je usposobljena za vladanje. Če bi pomadniki dokazali, da LDS ni edina stranka, ki premore kompetentne izvedence, pač pa se lahko s problemi uspešno soočajo tudi pomladni politiki, bi desna sredina lahko nadoknadila zaostanek. Pomladniki so v vrh državne administracije sicer res pripeljali množico novih ljudi, rezultati ankete pa kažejo, da ti niso naredili posebnega vtisa. Ob vprašanjih, katere stranke so usposobljene za reševanje problemov nezaposlenosti, razvoja gospodarstva, vključevanja v EU, osebne varnosti, pokojninskega sistema, socialnega varstva, višjega standarda in politične kulture, levo-sredinske stranke močno prekašajo pomladnike. Po mnenju večine vprašanih je LDS najbolj usposobljena za reševanje prav vseh naštetih problemov. Prvi večini vprašanj je na drugem mestu usposobljenosti Združena lista, socialdemokrati pa se na drugo mesto uvrščajo zgolj pri vprašanju zagotavljanja osebne varnosti. Na vprašanje o usposobljenosti za vladanje je sicer odgovarjal le manjši del vprašanih, kljub temu pa preseneča, da med anketiranci praktično ni tistih, ki bi med stranke, usposobljene za reševanje naštetih problemov, uvrstili Zagožnovo SLS+SKD ter Bajukovo NSi. Res pa je, da Center za raziskavo javnega mnenja ni spraševal o tem, katere stranke so usposobljene za reševanje problemov v kmetijstvu, kjer bi bila SLS+SKD najverjetneje prepoznana kot kompetentna stranka. Meritve, ki ugotavljajo katera ministrstva veljajo za učinkovita, kažejo, da prav ministrstvo za kmetijstvo sodi med bolj učinkovite dele državne administracije, na avgustovski lestvici pa je javnost kot bolj učinkovite prepoznalo ministrstvo za notranje zadeve in obrambno ministrstvo. Število anketirancev, ki so odgovarjali na vprašanja o učinkovitosti, je precej skromno, saj dve tretjini vprašanih ni odgovarjala, čeprav bi lahko vsak naštel največ tri ministrstva, ki naj bi bila učinkovita. Zato so merske napake večje od običajnih. Dodati velja, da je ob merjenju učinkovitosti le obrambni minister Janša presegel ratring predhodnika. Hkrati pa moramo omeniti, da raziskava Politbarometer meri tudi, katera ministrstva veljajo za neučinkovita. Le nova posadka ministrstva za šolstvo velja za bolj neučinkovito od prejšnje ekipe. Na splošno pa javnost sedanji vladni administraciji ne očita neučinkovitosti.

Top lista uglednih

Komu zaupate? Anketiranci so petnajstim institucijam in javnim sistemom delili ocene od ena do pet. Pet je odlično, "popolnima zaupam", ena pa nezadostno, "ne zaupam". Na ameriških bankovcih piše, "Zaupamo Bogu!" Vrstni red v teh krajih je drugačen. Tradicionalno najvišji rating ima predsednik republike, ki si je avgusta prislužil povprečno oceno 3.97. Nekoliko slabše se držita Banka Slovenije in nacionalna valuta, tolar, njuna povprečna ocena pa je 3.59 oz. 3.58. Ocena je še vedno zelo visoka, celo tako visoka, da bi lahko na slovenskem denarju pisalo "Zaupamo tolarju!" Javnost na četrto mesto uvršča zdravstvo, sledijo mediji, vojska, šolstvo in policija, ki je bila avgusta deležna povprečne ocene 3.23. Sledi ustavno sodišče, sodstvo kot celota, državni zbor, predsednik vlade in cerkev. Cerkev si je avgusta prislužila povprečno oceno 2.51. Če se kdo sprašuje, zakaj tudi na slovenskih bankovcih ne piše "In God we trust!", je ocena ugleda cerkve dovolj zgovorna.

Za cerkvijo zaostajata le še dve kategoriji. Ko gre za ugled, je vlada uvrščena na predzadnje mesto. Na dnu pa so politične stranke. In stranke, ta nesrečna bitja z dna družbenega ugleda, bodo naslednji mesec prepričevale volivce, da si zaslužijo njihovo podporo. Mimogrede! Vprašanje, zakaj so konstitutivni členi parlamentarizma tako slabo ocenjeni, ni nepomembno. Zelo nerodno bi namreč bilo, če bi se potrdila delovna hipoteza, da gre slovenskemu javnemu mnenju na živce predvsem parlamentarizem kot tak. Negativen odnos do parlamentarizma je pojav, ki se je po teh krajih plazil še v času kraljevine SHS. No, ta vprašanja bi zahtevala posebno obdelavo, državni zbor je že naročil posebno raziskavo, ki naj bi odgovorila na vprašanje, zakaj ta centralna točka demokratične države ni ugledna.

In stranke? Kot rečeno: te drvijo volitvam naproti.

Vremenska napoved

Koga boste volili na volitvah 15. oktobra? Vprašanje je direktno. Med avgustovskim merjenjem javnega mnenja je slabih 5 odstotkov odgovorilo, da na volitve ne bodo šli. Dobrih 30 odstotkov vprašanih še ni vedelo, koga bi volili. Za skupno listo LDS in Zveze za Primorsko bi glasovalo 21.8 odstotkov vprašanih. SDS bi podprlo 9 odstotkov. Skupno listo Združene liste in krščanskih socialistov bi podprlo 8.5 odstotkov. Prag štirih odstotkov pa bi presegla še DeSUS, Zagožnova SLS+SKD ter Bajukova Nsi. Merilci javnega mnenja so v zadnjih dneh avgusta ugotovili, da bi prag za vstop v parlament lahko prestopila tudi skupna lista Demokratske stranke in Zelenih Slovenije. Res pa je, da Demokrati in Zeleni na volitvah ne bodo nastopili skupaj, čeprav je v zadnjih dneh avgusta ta možnost še obstajala. Zato pa bo na volitvah nastopila skupna lista Zelenih in Zelene alternative, torej strank, ki so leta 1996 nastopale z ločenimi listami. Jelinčičeva SNS med zadnjimi meritvami še ni dosegla ratinga, ki bi zagotavljal vstop v parlament, saj beleži 1.4-odstotno podporo. Res pa je, da Jelinčičev marketinški genij še ni prišel do izraza.

Najbolj presenetljiv je podatek o trenutnem ratingu združene SLS+SKD. Junija letos je 11.4 odstotkov vprašanih odgovarjalo, da bi volili za SLS+SKD. S tem rezultatom se je Zagožnova stranka prepričljivo uvrščala na drugo mesto. Z razcepom, izstopom dr. Banuka in ustanovitvijo NSi pa se je rating SLS+SKD skorajda prepolovil in trenutno znaša dobrih 6 odstotkov. Kaj se je zgodilo z Zagožnovo stranko? Analitiki Centra za raziskovanje javnega mnenja so skušali ugotoviti, kam so šli SLS-ovski glasovi. Volivci, ki so leta 1996 glasovali za SLS, so odpotovali na tri strani neba. Slaba desetina tistih, ki so leta 1996 volili za SLS, bi danes volila za Bajukovo NSi. Četrtina volivcev SLS z leta 1996 bi danes glasovala za združeno SLS+SKD. 17.6 odstotkov bi podprlo Janševo SDS. Ostali pa so neopredeljeni ali pa bi podprli druge stranke.

In kje glasove pobira Bajukova NSi? Tretjina tistih, ki bi danes podprli NSi, se ne spominja, za koga so volili pred štirimi leti. Slaba petina ni volila. 22 odstotkov je podprlo krščanske demokrate. 13.6 odstotkov je volilo SDS. Za SLS pa je glasovalo 12.3 odstotkov današnjih podpornikov NSi.

Ker je bila Bajukova NSi deležna le ene meritve, bi težko trdili, da se je volilno telo te stranke že stabiliziralo. V prvih dneh septembra je namreč Zagožnova SLS+SKD poskrbela za nekaj pomembnih promocijskih prijemov. Na strankarski tabor so pripeljali guvernerja centralne banke, torej institucije, ki se glede ugleda uspešno kosa s samim predsednikom republike. Hkrati je Zagožen zbobnal nekdanje vidne člane krščanske demokracije, ki so po letu 1996 izginili strankarskega prizorišča. Zanimivo sliko pa dobimo, če si NSi, to zvezdo repatico avgustovskega političnega neba, ogledamo skozi zgodovinsko optiko. Center za raziskovanje javnega mnenja je anketirance spraševal, ali navijajo za partizane, domobrance ali so nekje vmes. Prvič: "Partizani so bili pravičen boj zoper okupatorja, domobranci pa so nedopustno sodelovali z okupatorjem." Drugič: "Partizani so se borili za komunistično revolucijo, ki so se ji domobranci upravičeno uprli." Tretjič: "Domobranci so se upravičeno uprli revoluciji NOB-ja, ne bi pa smeli sodelovati z okupatorjem." Sumarni rezultati kažejo, da se 47.2 odstotka vprašanih opredeljuje pro-partizansko. 6.2 odstotkov vprašanih meni, da so se domobranci upravičeno upravi partizanski komunistični revoluciji. 21.2 odstotka vprašanih meni, da so se domobranci upravičeno uprli revoluciji, vendar so zaradi kolaboracije grešili.

Zanimivo je, da je med volivci NSi relativno veliko pro-partizansko usmerjenih volivcev. 40 odstotkov jih meni, da je bil partizanski boj pravičen, domobranska kolaboracija pa nedopustna. Pro-domobranska stališča zastopa 8.9 odstotkov volivcev NSi, 37.8 odstotkov volivcev Bajukove stranke pa meni, da je bil domobranski upor proti revoluciji legitimen, nelegitimna pa je bila kolaboracija.

O partizanskem boju imajo najbolje mnenje volivci Združene liste, sledijo pa volivci LDS, DeSUS, NSi, SNS ter SLS+SKD.

16.3 odstotke volivcev Janševe SDS podpira pro-domobransko interpretacijo zgodovine, sledijo pa volivci NSi.

Interpretaciji, ki pravi, da so se domobranci upravičeno uprli revoluciji, vendar ne bi smeli kolaborirati, pa so nadpovprečno naklonjeni volivci NSi (37.8%), SDS (36.3%), SLS+SKD (33.3%) ter SNS (27.3%). Tudi volivci potencialne skupne liste Demokratske stranke in Zelenih Slovenije (ki pa na volitvah ne bo nastopila) bi bili najbolj naklonjeni tej interpretaciji zgodovine.

povezava