Tuje naložbe / Domači izdajalci pivovarske vojne

V Bruslju je registriranih nekaj tisoč lobističnih organizacij in še več lobistov. Nekateri delujejo javno, drugi malce prekrito, vsi pač po željah naročnikov zastopajo naročnikove interese. Lobiranje je oblika političnega boja, lobira se za denar, lobira se za moč, lobira se za vpliv. Ena izmed takšnih skupin je Praaning Meines Consultancy, ki zase rada poudari, da deluje skoraj po vsem svetu, da svetuje vladam in multinacionalkam in da je bil eden izmed njenih partnerjev tudi Bernard Bot, sedanji nizozemski zunanji minister. Praaning Meines Consultancy naj bi bila torej zelo uspešna in vplivna lobistična skupina. In za svoje delo je gotovo tudi dobro plačana. Ker se Slovenija približuje EU, ni nenavadno, da so se njeni predstavniki pred časom pojavili tudi v Sloveniji. Razlog? Pripravljanje terena za velik finančni posel.

Sredi jeseni se je s pomočjo profesionalnih lobistov po klopeh Evropskega parlamenta razširil memorandum z grozečim naslovom. S takšnim, ki bi lahko malo zažugal slovenskemu vključevanju v EU. Zgodba je pravzaprav znana: člani odbora evropskega parlamenta za pravosodje in notranji trg so dobili dosje, ki naj bi dokazoval, da se Slovenija izogiba uveljavljanju pravnega reda na področju notranjega trga, konkurence in protimonopolne zakonodaje. Kaj se je lani takšnega dogajalo v Sloveniji, da so lobisti evropske parlamentarce poskušali prepričati o grdih namenih slovenske vlade? Koga so zastopali ti lobisti in ali so bili uspešni? Odgovori na ta tri vprašanja so enostavni. Lani se je v Sloveniji belgijski Interbrew zapletel v pivovarsko vojno, evropski lobisti so zastopali Belgijce, grozeči memorandum pa se ni prebil v redno razpravo. Nanje je pravzaprav odgovorila le Pivovarna Laško, v sporočilu za javnost so zapisali, da je "večina navedb v tekstu netočnih, zavajajočih in predvsem enostranskih" in da so avtorji memoranduma pozabili na nekaj osnovnih ekonomskih dejstev. Memorandum o oviranju tujih neposrednih naložb v Republiki Slovenije vsaj za zdaj ni bil uspešen.

Legionar v Strasbourgu

Vendar lobisti niso odnehali. Mesec dni kasneje so iz Praaning Meines Consultancy evropskim poslancem poslali še nekaj sporočil. Med njimi je se je znašel tudi prevod poslanskega vprašanja Miha Brejca predsedniku slovenske vlade. Član SDS in eden izmed sedmih pozornih slovenskih opazovalcev, ki se od lanskega maja smukajo po hodnikih evropskega parlamenta, je lani oktobra predsednika vlade spraševal, zakaj je Urad za varstvo konkurence pri presoji koncentracije pri prevzemu Pivovarne Union dovolil oblikovanje pivovarskega monopola. Konkretneje, Brejca je zanimalo, zakaj vlada na eni strani trdi, da podpira hitrejši gospodarski razvoj tudi s spodbujanjem prihoda svežega kapitala v slovensko gospodarstvo, na drugi pa s svojimi odločitvami zavira nadaljnji razvoj Pivovarne Union, ki naj bi ga omogočil tuji kapital. Brejc se je torej odkrito postavil na Interbrewovo stran. Njegova vprašanja seveda niso bila nikakršno presenečenje, podobno je pred njim že storila Koalicija Slovenija, ki je sredi julija Antona Ropa povprašala, zakaj ministrica Petrinova ni razrešila direktorja urada za varstvo konkurence Andreja Plahutnika. V že omenjenem memorandumu, ki grozi Sloveniji, julijsko pismo opozicije nastopa kot eden izmed dokazov domnevno pogubne politike slovenske vlade, poimensko pa je v njem izpostavljen Janez Janša.

A Miha Brejc naj bi stopil še korak dlje. V enem izmed elektronskih sporočil, poslanim Toinu Mandersu, evropskemu poslancu, ki je seveda član odbora evropskega parlamenta za pravosodje in notranji trg, naj bi ena izmed lobistk predlagala evropskemu poslancu, da se lahko sestane z Brejcem. "Dr. Brejc vam bo dodatne informacije o tej zadevi posredoval med morebitnim srečanjem v okviru plenarnega zasedanja evropskega parlamenta, ki bo prihodnji teden v Strasbourgu," je zapisano v sporočilu, ki je bilo na strežnike evropskega parlamenta poslano v začetku oktobra. Lobisti so prevedeno Brejčevo vprašanje poslali z namenom, da bi evropske poslance še enkrat opozorili na potencialno neznosne razmere, ki naj bi vladale v Sloveniji, hkrati pa je lobistična organizacija ponujala avtorja poslanskega vprašanja, da neukim evropskim poslancem pove, kakšen je pravzaprav pivovarski boj v Sloveniji. Ker iz Brejčevega poslanskega vprašanja veje duh Interbrewa, ni težko predvidevati, katere interese naj bi podpredsednik SDS zastopal. Do srečanja med Brejcem in evropskim poslancem potem ni prišlo, Manders pa je tudi zanikal, da se namerava aktivno vključiti v boj med belgijskim Interbrewom in slovenskim Laškim. Lobisti vsaj pri njem za zdaj niso bili uspešni.

Kakšna so pravzaprav Brejčeva vprašanja, ki so bila poslana v evropski parlament? Brejc se sklicuje na pismo generalnega direktorja protimonopolnega direktorata evropske komisije Philipa Lowa, v katerem je zapisano, kako naj bi Slovenija presojala koncentracijo v pivovarski vojni. Po mnenju Brejca vlada nasvetov evropskega uradnika ni upoštevala, očita pa ji tudi nenaklonjenost do tujih vlaganj. Vlada je konec oktobra Brejčeve trditve zavrnila, v odgovoru na poslansko vprašanje pa ga je podučila o temeljnih konceptih suverenosti. "Evropska komisija nima pravice dajati kakršnihkoli navodil neodvisnim organom državam članic (sedanjih ali bodočih), kar nedvoumno velja tudi v navedenem primeru." Nato so pripisali, da bi bila "zaradi različnega obsega podatkov, s katerim sta v času postopka razpolagala urad za varstvo konkurence in pa evropska komisija, primerjava pisma ter izreka odločbe že v osnovi povsem neumestna". Brejca je vlada na koncu še opozorila, da bi morebitna javna presoja obeh dokumentov, zaradi pravnega varstva zoper odločbe Plahutnikovega urada, pomenila nesporen odmik od temeljnih postulatov pravne države. Pivovarska bitka se namreč še danes odvija na sodiščih, tehtanje odločbe Plahutnikovega urada pa bi po mnenju vlade pomenilo poseg v neodvisnost sodne veje oblasti.

Zmuzljivi nacionalni interes

Velja pravilo, da noben velik prevzem ne mine brez politike. In odločitev Koalicije Slovenija, da vsaj posredno podpre interese belgijske multinacionalke, je seveda legitimna, opozicijski stranki sta pač presodili, da se lahko nacionalni interes obrani tudi s tujimi naložbami v slovensko gospodarstvo. Razlogov za to, na prvi pogled nenavadno odločitev - Koalicija Slovenija je namreč politična skupina, ki v zadnjem času ponosno prisega na patriotizem kot najvišjo obliko državljanskega samozavedanja - je lahko več. Morda sta jima k tej odločitvi pomagala nekdanja člana nadzornega odbora Pivovarne Union Alfred Killer, sicer državnozborski kandidat na listi NSi, in Dušan Mikuš, ki je bil za časa zadnjega ministrovanja Janeza Janše njegov državni sekretar. Morda so razlogi drugje, eden od njih je lahko vladno popuščanje pritiskom Laščanov, saj se je slovenski ministrski zbor po odhodu Janeza Drnovška na novo predsedniško funkcijo vsaj pasivno bolj kot na stran Belgijcev postavil na stran Laščanov. Opozicijski stranki sta lahko tako le nasprotovali prikritim vladnim simpatijam. Vendar je delovanje Koalicije Slovenije pač v skladu z njihovimi političnimi odločitvami.

Bolj nenavadno pa je delovanje Miha Brejca. Podpredsednik SDS in nosilec strankine kandidatne liste za evropski parlament je namreč politik, ki velikokrat omenja nacionalne interese. Tako je v predstavitvi kandidatne liste svoje stranke za evropski parlament dejal, da so člani liste ljudje, ki lahko uveljavijo za Slovenijo pomembne interese v evropskem prostoru. "Vsak glas za našo listo prinaša večje možnosti za uresničitev slovenskih interesov in za to, da se glas Slovenije sliši." Opazovalec v evropskem parlamentu se je k nacionalni retoriki zatekal tudi v nedavnih razpravah o problemu izbrisanih. Zagovorniki izbrisanih naj bi pozabljali na Slovence, pozabljali naj bi na osamosvojitev in na interese slovenske države. Kljub donečim besedam o slovenstvu pa Interbrewjevi lobisti vprašanja istega poslanca uporabljajo za pritisk na odločitve evropskega parlamenta, ki naj bi pomagale belgijski pivovarni. A očitno Brejčeve besede niso bile dovolj. Kot že zapisano, naj bi Miho Brejca ponujali tudi kot zagovornika domnevno nedopustnega oblikovanja pivovarskega monopola v Sloveniji. Brejc naj bi bil torej v tujini pomemben člen v komunikacijski verigi multinacionalne pivovarne. Preprosteje, Brejc naj bi v tujini lobiral za interese belgijske pivovarne, doma pa hkrati zatrjeval, da se v tujini zavzema za Slovenijo. Je politično delovanje morebitnega evropskega poslanca s tem že začrtano?