zvodništvo / Slovenski zvodniki

"Slovenija je majhna država, ki pa ima veliko turističnih središč. Turistična središča za razliko od spalnega naselja Ljubljane živijo od zabave. Sestavni del zabave v turističnih središčih so nočni bari in striptiz lokali, ki morajo gostu ponuditi kaj več, ne zgolj pijače in razvedrilnega programa. Gosta, ki je pripravljen zapravljati, ne smeš prepustiti ulici, če me razumeš. Pričakuje diskretno in kakovostno uslugo," pravi gospod, ki ima v najemu več lokalov, med drugim tudi nočni bar z artističnim programom. Artistični program vključuje erotični ples, animiranje gostov, striptiz, table dance in toples strežbo za zaključene družbe, izmenično pa ga izvaja devet deklet. Najemnik lokala jih je najel za nedoločen čas. Dekleta so ukrajinske, ruske in bolgarske narodnosti. Najmlajša šteje triindvajset, najstarejša petintrideset let. Dekleta imajo urejena delovna dovoljenja, pogodbe o zaposlitvi in šesturni delovni čas. Sedem od devetih deklet sporazumno s svojim delodajalcem izven rednega delovnega časa po potrebi in glede na povpraševanje po tovrstnih storitvah opravlja tudi dejavnosti, ki jih opis del in nalog barske plesalke načelno ne zajema. To so erotična masaža in vse klasične oblike spolnih uslug. Dekleta pridejo tudi na dom ali v hotelsko sobo. Oziroma jih pripeljejo, če smo natančni, to pa zahteva organizirano navezo profesionalnih ali začasnih taksistov ter zanesljivega kadra na recepciji, ki spolnega razvedrila potrebno stranko napotijo v pravo smer ter za svojo diskretnost pokasirajo določen odstotek v verigi neobdavčenega zaslužka. Urne postavke se gibljejo med sto in stopetdeset evri, celovečerno ali bolje celonočno druženje s profesionalno artistko pa denarnico navadno stanjša za okroglih tristo evrov. "Pol ostane ženski, pol poberem jaz. Mislim, da je to več kot pošteno. V skupnem interesu je, da zadeve potekajo čimbolj gladko in brez komplikacij, zato organizacijski stroški niso ravno majhni. Poleg tega moram držati nek nivo. Moje punce nimajo razloga za nezadovoljstvo. Dokler služim jaz, služijo tudi one. Ko odbijejo stroške za hrano, nastanitev in garderobo, jim od plače, procentov od prodane pijače in zaslužka od storitev v prostem času - to pomeni tri, največ štiri stranke na teden - na koncu meseca ostane več kot 1200 neobdavčenih evrov zaslužka. Predstavljaj si, koliko keša je to v neki Ukrajini, kjer so ženske, če sploh dobijo službo, osem ur dnevno na šihtu za usranih petdeset dolarjev mesečno."

Po razlagi Slovarja slovenskega knjižnega jezika je zvodnik, kdor posreduje pri prostituciji tako, da za plačilo išče stranke, oziroma kdor koga nagovori ali zapelje v spolni odnos. Po splošno uveljavljenem prepričanju so zvodniki brezčutni in nevarni trgovci z belim blagom ženskega spola. Nasilneži, ki "svoje" ženske smatrajo za svojo lastnino, s katero lahko na trgu prosto razpolagajo, še pred tem pa ženskam zlomijo voljo s poniževanjem, posiljevanjem in pretepanjem. Če bi med naključno izbranimi Slovenci in Slovenkami izvedli hitro sondažo na to temo, bi slišali še, da si devet od desetih vprašanih zvodnika predstavlja kot južnjaka, kar je približno tako kot v Ameriki, kjer so od sedemdesetih let prejšnjega stoletja trdno prepričani, da so zvodniki izključno črnci ali čikanosi. V nadaljevanju bi zvedeli tudi, da na Slovenskem kar mrgoli zvodnikov, ki sodeč po poročanju črne kronike spadajo med najbolj zverinske na svetu. Gospoda sogovornika, klenega Slovenca v poznih štiridesetih, sem seveda pobaral za komentar, pri čemer me je najbolj zanimalo to, ali sam sebe sploh ima za zvodnika in če ga nič ne peče vest, ker devet deklet spravlja v suženjsko razmerje. "Na Slovenskem zvodnikov v pravem pomenu ni. Sploh pa ne takih, kot si jih ljudje predstavljajo. Da si zvodnike prestavljajo tako, kot si jih, ste krivi predvsem novinarji." Jasno, kdo pa drug. "Sebe v prvi vrsti smatram za poslovneža, ki se med drugim ukvarja z organizacijo seksualnih storitev. Tudi ostali, ki jih poznam po tej strokovni liniji in z njimi občasno sodelujem, so poslovneži in se po mojih informacijah obnašajo kot dobri gospodarji, ki s svojo 'robo' ravnajo korektno. Če ni oškodovanih, ni pritožb, ne tožb, ne tožnikov, ne sodnikov. Na žalost povsod naletiš na kretene, ki niso dorasli poslu, vroče, pohlepne glave, ki s svojimi izpadi kvarijo igro ter dvigajo prah po črnih kronikah. Slovenija je raj v primerjavi z Italijo, Francijo ali Veliko Britanijo, kjer gospodari albanska mafija. V Londonu je več kot osemdeset odstotkov ilegalnih bordelov v rokah Albancev. Pri njih pa ni šale. Njihove ženske, ugrabljene ali odkupljene po južnem Balkanu ali vzhodni Evropi, nimajo nobenih dokumentov, ker so jim vse pobrali. Ženske imajo do štirideset strank dnevno, zvodnik pa jim za vsako rundo pobere tudi do petdeset funtov, se pravi vse. Samo stran od Albancev. Suženjsko razmerje... Ti morda to, da imajo moje najete ženske urejene pogodbe, da imajo potne liste pri sebi, da se v prostem času sprehajajo po mestu in da jim ostane več kot tisoč evrov na mesec, izgleda kot suženjsko razmerje?"

Kdo so ti ljudje?

Kazenski zakonik Republike Slovenije na področju prostitucije in trgovine z ljudmi obravnava kazniva dejanja zvodništva (185. člen), posredovanja pri prostituciji (186. člen) in spravljanja v suženjsko razmerje (387. člen). Slovenska policija je od leta 1991 do 2001 obravnavala 43 kaznivih dejanj zvodništva in 145 kaznivih dejanj posredovanja pri prostituciji. Obe kaznivi dejanji inkriminirata posrednike, ki navajajo ali spodbujajo osebe k prostituciji, ki omogočajo prostitucijo, pridobivajo in izročajo osebe za izvajanje prostitucije. V istem obdobju je policija obravnavala 19 primerov kaznivega dejanja spravljanja v suženjsko razmerje, za katero je zagrožena najvišja zaporna kazen, in sicer deset let. Po podatkih medresorske skupine za boj proti trgovini z ljudmi so policisti v letu 2003 tožilstvu podali 16 kazenskih ovadb; dve po 387. členu, trinajst zaradi posredovanja pri prostituciji in eno zaradi zvodništva.

Uradna statistika ni ravno v podporo splošnemu prepričanju, da se na sončni strani Alp gnete nenormalno število razbojniških zvodnikov, ki maltretirajo naivne, ogoljufane in zapeljane seksualne delavke z vzhoda. Si je potemtakem sploh smiselno zastavljati vprašanje, koliko zvodnikov, pardon, organizatorjev spolnih storitev se v Sloveniji sladka z rezinami skoraj 11 milijonov neobdavčenih evrov težke torte, ki jo s svojimi uslugami vsako leto zamesi približno 2500 prostitutk? "To je težko oceniti, ampak če naj bi bilo v Sloveniji 2500 prostitutk - pa mislim, da jih je še več - potem je zvodnikov, kot jih imenuješ ti, kakih dvesto. Ne vem, po mojih izkušnjah je delo z več kot dvanajstimi ženskami za Slovenijo že velik organizacijski zalogaj. Ne trdim pa, da takih organizatorjev ni," pojasnjuje moj sogovornik. Aha, kaj pa podatek, da pri nas med prodajalkami spolne ljubezni prednjačijo samostojne podjetnice, tako imenovane mobitel prostitutke? "Pozabi na samostojne podjetnice. Ni ženske, ki se prodaja, ki ne bi imela svojega angela varuha, pa reci temu fant, mož, prijatelj, znanec, menedžer, zaščitnik ali zvodnik. Če nič drugega, angela varuha potrebujejo zaradi varnosti, da se jim doma ne nariše tip, ki bo rekel: Hopla, ljubica, ti pa mojim puncam odžiraš kruh, zato se odloči, ali spokaš ali pa od danes delaš zame. Če se greš tako imenovanega zvodnika in če hočeš s tem kaj zaslužiti, potem moraš upoštevati troje: diskretnost, stroge poslovne odnose s strankami in delovno silo ter prijatelje, ki imajo prijatelje pri policiji. Vse to pa stane."

Gospod med pogovorom omeni, da posel pozna že dolgo vrsto let in da v Sloveniji še nikoli ni sodeloval s plesnimi artistkami z vzhoda, ki bi kategorično zavrnile možnost dodatnega zaslužka z nudenjem spolnih uslug. Prav nasprotno, mnoge naj bi ga takoj na začetku spraševale, kako bi lahko to dejavnost karseda nemoteno opravljale v obojestransko korist, torej tako, da jih policija ne bi zasačila že prvi dan in z ekspresno pošto poslala domov. V zgodbe, da vhodnjakinje pri nas kdo sili v prostitucijo, preprosto ne verjame. "Daj no, ne moreš zapeljati in zavesti pol milijona žensk, kolikor naj bi jih emigriralo samo iz Ukrajine. Saj dobro vejo, s čim se največ zasluži. Bil sem priča, kako so se štiri frajle na agenciji v Lvovu steple za dve delovni mesti v nekem nemškem eros centru, kot v Nemčiji pravijo bordelom. Ruske študentke se na primer masovno nastavljajo bogatim turistom po moskovskih lokalih in za dolarje seksajo z njimi. Jebiga, zlorabe se pač dogajajo, ampak saj se v vsakem poklicu."

Po besedah mojega sogovornika je slovenski trg s spolnimi storitvami začel posebej žlahtno cveteti po osamosvojitvi leta 1991, ko so tudi na Ministrstvu za notranje zadeve zaznali občuten porast prostitucije, med prostitutkami pa se je začelo povečevati število deklet in žensk iz Ukrajine, Moldavije, Rusije, Bolgarije, Romunije in iz republik nekdanje Jugoslavije v starosti od 18 do 40 let.

Pravila službe

Trinajst let kasneje menda ni prav nič drugače. Ali pač. "O, je drugače. Dežele, iz katerih artistke prihajajo, so ostale iste, se je pa medtem bistveno povečala ponudba. Malenkostno je zraslo povpraševanje po eksotiki, ne toliko po črnkah kot po mulatkah, ki jih posredniki uvozijo s Kube, Filipinov ali iz Dominikanske republike. Ampak te ženske so v manjšini, žensk z evropskega vzhoda pa bo sedaj, ko smo v Evropski uniji, občutno več. V to sem trdno prepričan. Njihove cene bodo drastično padle. To ne pomeni, da bodo stranke za spolne usluge plačevale manj. Prav nasprotno, tarife bodo vse bolj evropske, zaslužek bodo pobasale agencije in posredniki, od katerih kupujemo in najemamo 'robo'. Če je kdo, ki izmed držav Evropske unije še posebej dobro pozna Slovenijo, potem so to Ukrajinke in jugovičke, ki živijo od plesa in prostitucije. Dobro vejo, da jih v Sloveniji nihče ne bo silil, da se nastavljajo po ulicah, da jih ne bo nihče maltretiral kot na primer v Italiji, Franciji ali Španiji ter da jih ne bomo prodajali naprej, če bodo svoje delo opravljale po dogovorjenih pravilih službe. Najbolj vestne in ambiciozne so punce med 18. in nekje 24. letom, bolj problematične postanejo artistke po 35. letu. Običajno začnejo pretirano piti in brezvezno trmoglaviti, kar prej ko slej pripelje do kakšne pizdarije. Spomnim se frke v Portorožu, mislim, da je bilo prav leta 1991, ko je nek pameten klient klofnil prostitutko, menda mu je preveč ugovarjala, zato ga je njen skrbnik z nožem malce požgečkal. Stari moj, mi za svoje ženske skrbimo bolje, kot slovenski možje skrbijo za svoje žene. Ti pravim, da v Sloveniji ni zvodnikov, v Sloveniji so samo najemniki nočnih lokalov, samostojni podjetniki in uspešni poslovneži."

Leta 1991 so Slovenijo preplavili masažni saloni, nočni lokali, striptiz bari in taki ali drugačni svinger klubi, kar je razumljivo vplivalo na porast povpraševanja po poklicnih profilih estradnih plesalk, odrskih umetnic, maserk, hostes in striptizet. Diskretno sta se razbohotili barska in hotelska prostitucija na dokaj visoki ravni, ki še zmeraj prevladujeta, če seveda ne štejemo tako imenovanih mobitel prostitutk, ki naj bi delovale v lastni režiji. Organi pregona v teh primerih zaradi prostitucije posredujejo bolj poredko oziroma posredujejo le, če zaznajo elemente kaznivega dejanja ali če gre za sum povezanosti z organiziranim kriminalom. Nič čudnega torej, da se na mnogih policijskih upravah že od leta 1991 sprašujejo, zakaj v Sloveniji ne legaliziramo prostitucije. S tem bi država poleg znatnih proračunskih sredstev pridobila stalen nadzor nad najstarejšo obrtjo in osebami, ki pri nas v njej združujejo delo, državljani pa bi varneje skakali čez plot, saj bi z dosledno kontrolo zdravniško higienskega minimuma omejili širjenje spolno prenosljivih bolezni in aidsa. Zdravstvene službe zdaj niso dolžne obveščati policije o pojavu in prenašalcih spolnih bolezni, stranke pa morebitne okužbe le redko prijavijo.

31. julija lani je stopila v veljavo novela zakona o prekrških zoper javni red in mir, ki je dekriminalizirala prostitucijo ter prostitutkam in prostitutom prinesla priznavanje državljanskih pravic, da lahko sami izbirajo, ali se bodo ukvarjali z najstarejšo obrtjo. Prostitucija ni več obravnavana kot prekršek, prostitutke ali prostituti pa ne več kot žrtve, temveč kot podjetnice oziroma podjetniki, ki lahko delujejo samostojno ali povezano, brez posrednikov. Dekriminalizacija pa še ne pomeni legalizacije prostitucije, saj slednja zajema tudi kazniva dejanja zvodništva, posredovanja pri prostituciji in prisiljevanja v prostitucijo. Z novelo so se predpisane kazni zvišale za tiste osebe, ki sodelujejo pri prostituciji, dovoljujejo ali podpirajo vdajanje prostituciji. Pravne osebe so za tak prekršek kaznovane z denarno kaznijo do 600.000 tolarjev. "Brihtno, ni kaj. Poglej, ženska sklene, da se bo prostituirala. Ker tega ne more početi doma, najame stanovanje. Jaz ji oddam stanovanje, za njen poklic seveda ne vprašam. Storil sem kaznivo dejanje posredovanja pri prostituciji. Ženska ponuja dekriminalizirano spolno storitev. Jaz poznam stranko, ki to dekriminalizirano storitev potrebuje. Povežem ju - in storil sem kaznivo dejanje zvodništva. Po tej zakonski dikciji bi zlahka obsodili tudi vsako prostitutkino stranko. Pač kaznivo dejanje sodelovanja pri prostituciji. Kot na Švedskem. Na Nizozemskem je prostitucija gospodarska panoga, bordeli so legalni, regulirajo pa jih občinske oblasti. Nizozemska je edina evropska država, ki je leta 2001 legalizirala tudi zvodništvo. Zvodnik v smislu skrbnika, organizatorja in zaščitnika prostituiranih oseb je postal uradni poklic. Zvodniki in prostitutke na Nizozemskem imajo sindikat in plačujejo davke, kar jim omogoča socialno, zdravstveno in pokojninsko varstvo. Če lahko Nizozemci, zakaj ne moremo Slovenci?"

Saj res, kdo ali kaj nam brani, da bi naposled naredili red?

"Madame Claude"

Prava madame Claude je v sedemdesetih z luksuznimi prostitutkami tešila potrebe francoske smetane in političnega vrha. Ko je najavila memoare v knjižni obliki, je Francijo zajela panika. Naša madame pri triinštiridesetih o spominih zaenkrat še ne razmišlja.

Koliko deklet dela za vas?

Trenutno sodelujem s šestimi dekleti, Slovenkami, starimi od 22 do 27 let.

Starejše od 27 let ne pridejo v poštev?

Starejše nimajo pri meni več kaj iskati. Odidejo v tujino, doštudirajo, poročijo se ali pa začnejo delati s svojimi zvezami. Dekle, ki dela pet let zame, ima dovolj znanj, izkušenj in izobrazbe, da si to lahko privošči.

In kakšna so ta znanja?

Pravila obnašanja, bontona in protokola, modni in stilistični nasveti, komunikacija, splošna izobrazba. Od tega, kakšno vino izbrati pri določeni jedi, do tega, kaj obleči za določeno priložnost.

Koliko bi me stala ura spolnih radosti z eno od takih punc?

Te punce niso vaša liga.

Kako pa veste, kakšne punce so moja liga?

Novinarji ste navajeni vse dobiti zastonj, moja dekleta pa ne delajo zastonj, še manj po polurnih ali urnih postavkah. Dekleta, s katerimi sodelujem, so dekleta za spremstvo, stranka jih lahko najame za določeno priložnost, za določen dan ali vikend, cene pa se začnejo pri petsto evrih za priložnostno spremstvo in končajo pri tisoč petsto evrih za vikend, ki se začne v petek zvečer in konča v nedeljo popoldne. Dekle v času spremstva nima nobenih stroškov, vse stroške, za pijačo, večerje, prireditve in podobno, nosi stranka. Tarife so enake tako za Slovenijo kot za tujino. Če dekle potuje v tujino, potne stroške plača stranka.

Je treba doplačati tudi za spolne usluge?

Cena vključuje spolne usluge, ki pa jih skoraj petina strank ne koristi. Vsaj ne v klasičnem pomenu besede.

Ampak?

Z dekletom se najpogosteje postavljajo v družbi, pred kolegi ali pred poslovnimi partnerji. Dekle jim daje kredibilnost in samozavest. Ko so z dekletom sami, se zadovoljijo z opazovanjem njene golote, dotikanjem, božanjem, masturbiranjem...

Fotografiranjem?

Kakršnokoli fotografiranje je strogo prepovedano, naj bo to zasebno ali v javnosti. S tem so stranke vnaprej seznanjene. Tja, kjer se stranke družijo z mojimi dekleti, novinarji in fotografi nimate dostopa.

Kdo so vaše stranke?

Menedžerji, poslovneži, diplomati...

Poslanci?

Tudi poslanci so ljudje.

Vas za usluge kličejo osebno?

Ne. Njihovi prijatelji poznajo moje prijatelje, ki mi zaupajo njihove želje.

Številke in storitev potemtakem ne oglašujete?

Nikjer in nikoli. Z dekleti vedno komuniciram samo jaz.

Koliko dobijo dekleta?

40 odstotkov. Dekleta od strank lahko sprejemajo darila, denarja ne smejo.

Komu pa stranke plačajo?

Mojim prijateljem. Plačilo se prišteje k stroškom reprezentance.

Kaj delajo vaša dekleta, ko ne delajo?

Študirajo, pozirajo, delajo kot hostese, v glavnem pa skrbijo zase, za svoj videz in postavo.

Potemtakem ste njihova zvodnica?

To ste rekli vi. Jaz sem učiteljica, ki svoje učenke uči tisto, kar vzgojno izobraževalni sistem preskoči: kako na diskreten način dobro zaslužiti.

Hiša vzhajajočega sonca

Ne, tale ni v New Orleansu, marveč v vzhodnem delu Slovenije. Njen lastnik je mlajši invalidski upokojenec, ki v svojem precej prostornem domu trenutno gosti pet prodajalk ljubezni: tri Slovenke, od tega je ena romskega rodu, in dve Ukrajinki. Pravi, da bi ponudbo Ukrajink rad povečal, a mu policija stalno meče polena pod noge, čeprav mu ne more dokazati nobenega kaznivega dejanja.

Se vseh pet podnajemnic ukvarja s prostitucijo?

Vseh pet. Tri Slovenke so se nastanile pri meni prav s tem namenom, ker vejo, da nimam nič proti, če v svojih sobah sprejemajo stranke. Ukrajinki delata v nočnem lokalu kot plesni artistki. Jaz sem jima oddal sobo, ker se drugje nista mogli nastaniti. Ali je bilo predrago ali pa so ju takoj zavrnili, češ vse Ukrajinke se kurbajo.

Koliko vam plačujejo za najemnino?

Nič. Imam dobro penzijo, ki zadostuje za moje potrebe. Stroške skupnega gospodinjstva si delimo, s puncami pa sem zmenjen, da včasih pocrkljajo tudi mene ali kakega mojega dobrega prijatelja. Poleg tega z njimi občasno posnamem kak erotični film za domačo uporabo.

Kdo pa nastopa v teh filmih?

Največkrat punce same. Posnamem jih med samozadovoljevanjem. Ali pa s kakšnim mojim prijateljem, ki si želi nastopiti v porno filmu. Takrat prosim punce, da mu malo pomagajo, jaz vse skupaj posnemem in prijatelj gre domov s svojim lastnim porno filmom.

In to je vse zastonj?

No, prav zastonj ni. Kaj pa je dandanes še zastonj? Računam material in čas.

Ali dekletom vi poiščete stranke?

Ni potrebno, imajo svoje telefone in svoje zveze. Jaz jim nudim samo prostor za opravljanje njihovih storitev. Pri vsaki stranki jim zaračunam 30 odstotkov od zaslužka za stroške vzdrževanja. Večina jih pri meni stanuje začasno, potem prej ko slej odidejo v Avstrijo, Ukrajinke pa se tako ali tako selijo na tri mesece ali pol leta.

Koliko časa že oddajate hišo profesionalnim prodajalkam ljubezni?

Zdaj je sedmo leto. Do sedaj sem gostil kakih petdeset deklet in z vsemi smo se odlično razumeli. Nekatere mi celo pišejo.

Kaj bi rekli, ste zvodnik ali ne?

Po mojem ne. Jaz sem mnenja, da je prostitucija sestavni del življenja in bi jo morali čimprej legalizirati. Toda država pravi drugače. Zanjo sem zvodnik že zato, ker prostitutkam oddajam stanovanje, pa čeprav ne računam najemnine, dekletom pa s tem zgolj olajšam njihovo svobodno odločitev. Bom pa zagotovo prvi, ki bo registriral javno hišo, ko bo naša zakonodaja to dovoljevala.

Družinski biznis

Pri 32-ih so jo vpisali med tehnološki višek in ostala je brez lastnih sredstev za preživljanje. Kot pravi njen mož, 43-letni obrtnik, sta precej svobodomiselna, pogosto se družita s pari, ki menjajo spolne partnerje. Zdaj, ko je ona ostala brez dohodkov, sta združila prijetno s koristnim.

Koliko vaša žena računa za spolne storitve?

Začne se pri 120 evrov na uro. Posebne želje se posebej plačajo.

In kaj stranka dobi za to vsoto?

Vse oblike klasičnega seksa vključno z analnim, vse položaje, oralno masažo.

Kdo išče in izbira stranke?

V bistvu oba. Jaz pokrivam organizacijski del posla, prevoz strank, varnostne ukrepe.

Oglašujeta svoje storitve?

Zaenkrat ni potrebno. V treh letih se je nabralo precej stalnih strank, ki najine usluge priporočijo naprej. Ustna reklama je v teh poslih najzanesljivejša in najučinkovitejša.

Kako se počutite, ko drugi seksajo z vašo ženo?

Ne razmišljam o tem, razmišljam o denarju, ki priteka v družinski proračun. Če bi razmišljala na tak način, nikoli ne bi šla v to podjetje. Drugače pa stranke ne vejo, da sva poročena.

Koliko strank na teden sprejme žena?

Štiri do pet na teden, večinoma čez vikend.

Kar znese...

Približno 3500 evrov na mesec.

Sprejema stranke doma?

Ne, kje pa. Imava najeto garsonjero, ki jo preventivno zamenjava vsakih šest mesecev. Pretirana poraba vode v stanovanju, ki je večino časa prazno, lahko postane sumljiva.

Bi zase rekli, da ste zvodnik?

Ma kakšen zvodnik. Sodelujem z eno žensko, ki prostovoljno prodaja spolne storitve. Ne samo to, še poročen sem z njo. Ves zaslužek pobere ona, pristane pa v družinskem proračunu. Po mojem to niso metode, po katerih slovijo zvodniki.