brambovstvo / Reševanje pešaka Podobnika

Ankete javnega mnenja, izvedene pred 22. septembrom, so kazale, da bi Slovenska ljudska stranka na volitvah pobrala kakšnih pet odstotkov glasov. Ker ankete javnega mnenja praviloma rahlo podcenjujejo težo SLS, bi lahko stranki, ki jo od lanskega novembra vodi Janez Podobnik, pripisali kakšno dodatno točko ali dve. To pa bi pomenilo, da SLS ostaja nekje tam, kje je bila v času evropskih volitev. Torej so javnomnenjski kazalci ugotavljali, da SLS komaj drži glavo nad vodo. Če se namreč želi stranka prebiti v parlament, potrebuje vsaj štiri odstotke. In za stranko, ki se ponaša z imenom SLS, bi bila to katastrofa. Konec koncev, stranka s tem imenom je pred letom 1941 suvereno obvladovala slovensko politično sceno. Hkrati Podobnikova SLS v zadnjih mesecih ni nastopila z idejami, ki bi stranki zagotavljali zmerno in zanesljivo rast. SDS, denimo, je v zadnjih mesecih velike napore vložila v oblikovanje vlade v senci, NSi je postavila strokovne odbore, obe stranki sta sodelovali pri iniciaciji Zbora za republiko. SLS pa kakšne bolj bleščeče ideje od tega, da mora državni zbor sklicati izredno sejo o Piranskem zalivu, ni kazala. Potem pa je ekipa hrvaške policije Janeza Podobnika podrla na tla, mu poškodovala ramo ter ga odvedla do policijske postaje v Buje. Pravzaprav so policisti v Buje strpali ducat članic in članov SLS-ove ekipe. In teden dni stare volilne napovedi so postale povsem neuporabne. Kot da bi se števec v trenutku zavrtel na ničlo in kot da bi bili v trenutku izničeni meseci skrbno načrtovanih zbiranj desetink odstotnih točk.

Konec kampanje

Kaj se je zgodilo z volilno kampanjo? Uvodni del je bil relativno miren. Stranke so se po dolgih letih tokrat znašle pred večjim intelektualnim izzivom. V zadnjem desetletju je namreč zadostovalo, da so stranke bolj ali manj prepričljivo govorile, da so za vstop v EU in Nato. Vse, kar je bilo več, je prinašalo presežek glasov. Vstop v EU in Nato letos ne moreta biti točki volilnega programa. Zato so bile stranke soočene s problemom, ko so morale pripraviti odgovore na množico nespektakulatnih vprašanj. Nič turboatraktivnega ni bilo v letošnji volilni kampanji. Hudič se je skrival v podrobnostih. Zdelo se je, da gre za prvo volilno kampanjo, v kateri ne bo nobene velike zgodbe. Zgolj detajli. Dozdevalo se je, da bo volilno telo odločalo o tem, katera ponujena birokratska procedura se jim zdi manj grozna. Zdelo se je, da bodo programi prvič temeljili na ekonometričnih projekcijah. Tako se je Janša (bolj ali manj iskreno) skliceval na študije ekonomista dr. Mića Mrkaića, dr. Bajuk se je zanašal na lastno ekonomsko znanje, LDS je v bitko poslala mladega dr. Lahovnika, Združena lista je na kandidatno listo postavila dr. Francija Križanica, direktorja Ekonomskega inštituta pravne fakultete d.o.o. Strokovni svet SDS je napisal 124 strani obsegajoč program, LDS je ob kampanji predstavila sto strani obsegajoče besedilo "Skupaj spreminjamo Slovenijo". Letošnja kampanja je od strank torej zahtevala večjo količino ekspertnih znanj.

Kje je tu SLS? SLS je sicer spisala svoj 100-stranski program, ki pripoveduje o obrambi nacionalnih interesov, sajenje lipe na domovanju Joška Jorasa pa predstavlja najbolj učinkovit specialni efekt letošnje volilne kampanje. Niti ob sajenju lipe ekipa bratov Podobnik - predsednika Janeza je namreč spremljal nekdanji predsednik Marjan - ni pokazala kakšnega posebnega strokovnega znanja. Listopadne listavce se namreč sadi v obdobju mirovanja, torej po prvi zmrzali ali pred začetkom vegetacije. Sajenje lip v poletnem ali zgodnjem jesenskem času za rastlino predstavlja stres. Zato je za sajenje lip najbolj primeren konec oktobra ali začetek novembra. Torej čas po volitvah. Se bo lipa sploh prijela? No, domislica, da je potrebno posaditi lipo, ima orjaške učinke.

Z incidentom pri Dragonji so se reči postavile na glavo. Namesto potrpežljivih razlag, kako bodo stranke ljudem zagotovile boljše življenje, se je začel stampedo izjav, do kam sega Slovenija. In kaj bomo naredili Hrvatom. Jim bomo zaprli mejne prehode? Bomo na njihovi poti v EU postavili hlode ali jim bomo nagajali zgolj z risalnimi žebljički, potresenimi po kolesarski stezi? Bomo deložirali našega veleposlanika v Zagrebu ali hrvaškega v Ljubljani?

Komu koristi?

Kakšni so politični učinki incidenta pri Dragonji? Ali incident koristi, recimo, Janši? Janša je na volilni plakat nalepil legendarno fotografijo, posneto 31. maja 1988, ko ga uslužbenec SDV pelje v zapor. Kaj mu danes koristi imenitna Stojkova fotka, če pa se TV posnetek Podobnikove aretacije cele dneve večkrat zapored vrti v elitnih terminih.

Ali incident koristi Bajuku? Nova Slovenija je na evropskih volitvah sesula konkurenčno SLS. Tisti del volilnega telesa, ki nagrajuje brambovce, torej politike, ki govorijo o obrambi Slovenije, bodo po incidentu ob Dragonji gotovo v izdatni meri podprli Podobnika. Incident ob Dragonji bo prinesel nepredvidljivo prehajanje glasov med SDS, SNS, NSi in SLS.

Hkrati bo incident pri Dragonji prinesel določeno korist celotnemu nacionalističemu političnemu bloku.

Kaj incident pomeni za LDS? Predsednik vlade Tone Rop je začutil potrebo, da reagira še v času, ko je bil Podobnik na policijski postaji v Bujah. Že ob prvi reakciji je ocenil, da incident Hrvaško vodi "proč od Evropske unije": Hkrati naj bi šlo za incident, ki ni le proti Sloveniji, pač pa tudi proti EU. Naslednje jutro je Rop nastopil z novo oceno: zaradi incidenta Slovenija ne more več podpirati vstopanja Hrvaške v EU. Predsednik vlade je torej incident zelo hitro povezal z vprašanji EU. Če je Podobnik sklenil, da bo na levem bregu Dragonje branil Slovenijo, je Rop poskrbel za vtis, da slovenska vlada mejo EU do nadaljnjega postavlja tja, ker Podobnik sadi lipe. Rop je torej nekaj ur po incidentu sklenil, da bo volilno bitko vodil na terenu, kjer se bolje znajdejo nacionalisti. Zunanjemu ministru Vajglu je naročil, naj se nemudoma vrne iz New Yorka. Poslanec LDS Jakič, sicer predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, je oddrvel na mejni prehod Dragonja. Podobnika je na meji čakal še poslovodeči zunanjega ministrstva Andrej Logar, sicer državni sekretar.

Postavlja se vprašanje, zakaj je Rop sklenil, da bo skušal volilno bitko nadaljevati na terenu, kjer se liberalci ne znajdejo dobro. Sredi prejšnjega tedna so po kuloarjih krožile novice o surovih rezultatih več javnomnenjskih anket. Posebej zanimive so bile novice, da Delova terenska raziskava, ki simulira volilne glasovne lističe in je izvedena na orjaškem vzorcu, napoveduje možnost zmage sedanje opozicije. Če je anketa Politbarometer kazala, da naj na volitvah ne bi prišlo do menjave oblasti, so surovi rezultati Delove ankete, ki so bili v dobro obveščenih krogih vsaj v obrisih znani na dan incidenta, kazali, da volitve še niso odločene.

Lipa miru?

Kaj incident pomeni za Podobnikovo SLS? Zadnja štiri leta je desnica Podobnika sprejemala z zadržkom. Ko je nastajal Zbor za republiko, Podobnika med samim ustanovitelji Zbora ni bilo. Pač, ni bil posebej vabljen. Bajuk in Janša sta med ustanovitelji. Kot da bi bil Podobnik rahlo kužen. Zakaj? Del zamer je starejši, traja iz obdobja, ko je vlado vodil dr. Bajuk. SLS je tedaj sodelovala pri iskanju kompromisa o volilni zakonodaji, zaradi česar je v tedanji koaliciji prišlo do koalicijske krize. SLS je hkrati ob koncu leta 2000 vstopila v novo koalicijo z LDS. SLS niti po izstopu iz koalicije ni bila razumljena kot enakopraven del desnega bloka. Teh težav, domnevamo, ne bo več imela. Prav tako SLS nima več težav z vprašanjem, kaj bo z vstopom v parlament. Prej se zastavlja vprašanje, kako bo na volitvah kapitalizirala incident. Ali lahko prevzame primat na desnici?

In kakšna bo bilanca sajenja lipe na levem bregu Dragonje za Slovenijo? Poročila, objavljena po incidentu, so pripovedovala o tem, da naj bi imela Podobnikova misija povsem benigen cilj. Ekipa SLS naj bi na Jorasovem posestvu posadila lipo miru. Lipo miru? Po incidentu je Podobnik dejal, da je posajena lipa "simbol slovenstva, miru in dobrih namenov". No, da bi neka rastlina prinašala mir, bi morali za to intenco vedeti vsi, na katere naj bi se ta mir nanašal, torej tudi hrvaška stran. Zdi pa se, da ob samem sajenju Podobnikova ekipa ni mislila na mir. Ko je SLS v sredo ob 17.52 na svoji spletni strani objavila novico o sajenju lipe, o miru ter dobrih namerah ni bilo govora. Zasajeno drevo naj bi bilo "simbol slovenstva in simbol prepričanja, da je to ozemlje vedno bilo, je in bo slovensko". Domislica, da bo lipa prinašala mir in dobre namene, je nastala šele po incidentu. Res pa je, da je domislico o sajenju "lipe miru" zelo hitro prevzela slovenska generalna policijska uprava.

Podobnikovo sajenje lipe je torej sprva bolj kot na mirovno misijo spominjalo na pohod nekdanjega hrvaškega predsedniškega kandidata Slavena Letice, ko je odet v bana Jelačića prijezdil do stražnice na Trdinovem vrhu. Ban Jelačić in lipa imata v hrvaški in slovenski nacionalni mitologiji posebno mesto. Če je ban Jelačić hrvaški simbol upora proti (madžarski) hegemoniji, lipa v slovenski nacionalni mitologiji simbolizira orožje, s katerim je Krpan prestregel udarec Turka Brdavsa. Lipa je v slovenski mitologiji surovina, iz katere se dela kije, torej orožje, s katerim slovenski junak obrani mejo zahodne Evrope. Ker se slovenska policija za prihod kandidata Letice, oblečenega v bana Jelačića, ni zmenila, je ta izgledal zgolj komično. Ker je hrvaška policija Janeza Podobnika, nekdanjega predsednika parlamenta in sedanjega predsednika SLS, po posaditvi lipe zbila na tla, mu zvila roko ter ga strpala v policijski avto, je njegovo pogozdovanje Istre izgledalo junaško.

Vendarle, ali je ta incident pri Dragonji Sloveniji kot državi kakorkoli koristil? Slovenija je na evropskem zemljevidu označena kot točka, ki nima povsem razčiščenih mejnih vprašanj. S tem, ko na meji prihaja do incidentnih situacij, je dejstvo, da mejno vprašanje ni razrešeno, zgolj bolj poudarjeno. Enostransko sajenje lip ne pospešuje rešitve mejnega vprašanja. Načeloma sajenje lip mejnih problemov sicer ne bi smelo oteževati. Vendar je bila lipa zasajena ob kategorični izjavi, da je ozemlje, na katerem je zasajena, slovensko.

In kje, pravzaprav, je bila posajena lipa? Ko sta nekdanja predsednika hrvaške in slovenske vlade dr. Drnovšek in Ivicam Račan parafirala sporazum o meji, sta ugotovila, da glavnina Piranskega zaliva pripada Sloveniji, zaselki na levem bregu Dragonje pa pripadajo Hrvaški. Ker se je hrvaška stran parafiranemu sporazumu odrekla, status zaselkov na levem bregu Dragonje ni dorečen. Po eni strani ležijo v katastrski občini Piran, hkrati pa je sam Joras gradbeno dovoljenje za hišo dobil v Bujah. Zaradi incidenta pri Dragonji bo imela prihodnja vlada z reševanjem problema meje s Hrvaško več in ne manj težav. Slovenija torej od pogozdovanja Istre nima koristi. V trenutku, ko je postal Podobnik ujetnik hrvaške policije, je celotna slovenska politika postala ujetnica sadilcev lip.

No, ena korist pa vendarle obstaja. Hrvaška policija je na ozemlju med enim in drugim mejnim prehodom uporabila brutalno silo, kar je povsem neprimerno. Ker so vse politične sile soglasno obsodile brutalnost hrvaške policije, to hkrati pomeni, da mora enak standard spoštovanja človekovih pravic veljati tudi za slovensko policijo.