Nagrajena nestrpnost

Slovenija je maja vstopila v Evropsko unijo, izbrala je poslance za evropski parlament, svojega komisarja in se zapodila v boj za čim hitrejšo uveljavitev evra. To, da je EU postala del slovenske politične stvarnosti, dokazujejo tako obskurne stvari, kot je Beethovnova Oda radosti, ki je glasno donela na predvolilnih srečanjih Koalicije Slovenija, ali pa evropske zastave, ki nič kaj sramežljivo plapolajo ob različnih državniških dogodkih. A evropski imidž, pravno sozvočje in predstavništva v Bruslju ne pomenijo, da je Slovenija dejansko država, ki svojo politiko gradi na evropskih standardih. Recimo na tistih iz začetka evropske ustavne pogodbe, kjer so kot vrednote EU zapisani ideali o spoštovanju človekovega dostojanstva, o demokraciji, svobodi, enakosti, strpnosti, solidarnosti in nediskriminaciji. Čeprav imajo tudi evropske institucije nemalokrat težave z razumevanjem enakosti, pa se je ob imenovanju nove evropske komisije zgodilo drugače. Predsednik bodoče evropske komisije Jose Manuel Barroso je pred glasovanjem umaknil predlog komisarske ekipe. Ker po vsej verjetnosti evropski parlament njegove ekipe ne bi potrdil, si je vzel še nekaj tednov za politično lobiranje in prepričevanje nezadovoljnih evropskih poslanskih skupin. Vzel si je tudi čas za izbiro boljše ekipe.