politika in šport / Lobiranje na zelenicah

Domača politična in gospodarska elita je lovske puške in teniške loparje zamenjala za palice za golf

Urša Matos
MLADINA, št. 35, 31. 8. 2005

Janez Janša

Janez Janša
© Matjaž Kačičnik

Bila je sreda popoldne v začetku letošnjega junija. Iz ameriškega kongresa so po tihem izginili najvplivnejši republikanci. Je šlo za nujen posvet o Iraku, za veliko gospodarsko krizo, pandemijo gripe? Niti ne. Šlo je za turnir v golfu v Marylandu. Ker je okrnjena ekipa republikancev tistega dne le za las preglasovala demokrate, je eden od novinarjev dogodek komentiral takole: "Zdi se, da je golf za republikance kot seks - spravlja jih v nepremišljeno tveganje."

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Urša Matos
MLADINA, št. 35, 31. 8. 2005

Janez Janša

Janez Janša
© Matjaž Kačičnik

Bila je sreda popoldne v začetku letošnjega junija. Iz ameriškega kongresa so po tihem izginili najvplivnejši republikanci. Je šlo za nujen posvet o Iraku, za veliko gospodarsko krizo, pandemijo gripe? Niti ne. Šlo je za turnir v golfu v Marylandu. Ker je okrnjena ekipa republikancev tistega dne le za las preglasovala demokrate, je eden od novinarjev dogodek komentiral takole: "Zdi se, da je golf za republikance kot seks - spravlja jih v nepremišljeno tveganje."

Golf seveda ni izključno republikanski šport, saj med zasvojenci najdemo tudi nekdanjega ameriškega demokratskega predsednika Billa Clintona. Toda daleč največ fanatičnih privržencev prihaja prav iz republikanskega tabora. Razumljivo. Beli čevlji, brezmadežno urejene zelenice in članstvo v uglednih golfklubih so že na prvi pogled bolj pisani na kožo konservativcem kot liberalcem. V ZDA so igrišča za golf postala najpripravnejši teren za lobiranje med politiki. Velika ameriška podjetja jih vabijo na turnirje, ponujajo jim brezplačno bivanje na razkošnih posestvih z igrišči za golf in jim podarjajo drago opremo. Pred tremi leti so menedžerji velikih energetskih podjetij plačali 25 tisoč dolarjev samo za to, da so se lahko udeležili oddiha ob golfu z republikanskimi politiki. Da je oddih potekal tik pred sprejemanjem pomembnega energetskega zakona, seveda ni bilo naključje. Tako kot ni naključje, da je srečanje osmih najvplivnejših svetovnih voditeljev julija letos potekalo ravno na razkošnem golfposestvu Gleneagles severno od Edinburgha, kjer vstopnica za partijo golfa v visoki sezoni stane skoraj 40.000 tolarjev.

Čeprav se zdi neverjetno, da bi slovenski parlamentarci na seji manjkali zaradi turnirja ali da bi od gospodarstvenikov v dar prejemali golfopremo, ti časi niso več daleč. Golf je namreč v vzponu, kar najbolje ponazarja tale podatek: pred dvajsetimi leti smo v Sloveniji imeli eno samo igrišče, dva kluba in dvesto igralcev, danes je osem igrišč, sedemintrideset klubov in šest tisoč igralcev. Vsako leto se jim pridruži štiristo novih igralcev, v načrtu pa so tudi nova igrišča ali širitev starih. Tako naj bi Lipico povečali z devetih na osemnajst lukenj, zgradili naj bi igrišče v Sečovljah, golfklub BIT Center pa začenja gradnjo igrišča z devetimi luknjami med ljubljansko obvoznico in dovozno cesto na ljubljansko deponijo gospodinjskih odpadkov Barje. Vrednost investicije naj bi bila približno tristo milijonov tolarjev, igrišče pa naj bi odprli čez leto in pol. Ja, časi se spreminjajo. V sedemdesetih letih je bil prvi šport domače gospodarske in politične elite lov, v devetdesetih je bil to tenis, danes pa je vodilno vlogo prevzel golf. Enako zavzeto, kot sta v socialističnih časih divjad lovila Josip Broz in Stane Dolanc, in tako strastno, ko sta v tranzicijskih časih z loparjem za tenis mahala Tone Rop in Tone Anderlič, danes s palico po žogici udrihata premier Janez Janša in evropski poslanec Miha Brejc. Oba sta izvrstna igralca s hendikepom pod dvajset. Večkrat sta uspešno tekmovala na evropskem turnirju parlamentarcev. Tako sta lani na igrišču Royal golf Waterloo osvojila prvo in drugo mesto posamično in zmagala ekipno, pred tem pa sta uspeh žela tudi na tekmovanju parlamentarcev v Crans Montani in bila za nagrado poplačana s turnirjem na idiličnem otoku Mavriciju sredi Indijskega oceana. V mlajših letih se je Janša posvečal teku, alpinizmu, smučanju, deskanju, košarki, nogometu in jadranju, potem pa so mu na obisku v Avstraliji po naključju v roke prišle golfske palice. Ugotovil je, da golf sploh ni dolgočasen šport. Za igro je navdušil Miho Brejca, ta pa svojo ženo Dado, hčer Nado ter zeta in ministra za javno upravo Gregorja Viranta. Oba, premier in evroposlanec, zatrjujeta, da golf ni elitni šport, saj ga po svetu igra več kot 70 milijonov ljudi. "Golf ni bil nikdar šport za bogataše, začeli so ga vendar igrati pastirji," je letos spomladi na TVS izjavil Brejc. Mogoče so ga res izumili škotski pastirji, toda skoraj dve stoletji ga je igrala le gosposka. V ZDA še danes obstajajo klubi, ki vstop prepovedujejo afroameričanom in ženskam. Diskriminacija, ki pri drugih športih velja za nezaslišano, se zdi pri golfu nekaj povsem vsakdanjega. Golf je sicer res eden najbolj množičnih športov, toda plebs si ga še vedno težko privošči. Že v štartu zanj potrebujete najmanj 400 tisoč tolarjev. Od tega boste sto tisoč namenili za individualne učne ure pri poklicnem učitelju, ki vas bo naučil osnov, potrebnih za izpit, brez katerega vam vstop na igrišče ne bo dovoljen. Najmanj sto tisoč tolarjev bo šlo za začetniško opremo, od 200 do 300 tisoč tolarjev stane letna karta za eno od boljših igrišč, povrh pa je treba plačati še letno članarino za klub. Ta lahko znaša od prizanesljivih 15 tisoč tolarjev pa vse do nezaslišanega poldrugega milijona.

Kadrovska zelenica

Čeprav golf ni tipičen delavski šport, ga nova, socialdemokratska vlada nadvse ceni. Celo tako zelo, da ga upošteva kot eno od glavnih kadrovskih referenc. Znano je na primer, da je Janša novo generalno direktorico ljubljanskega Kliničnega centra Darinko Miklavčič izbral prav po "golfski liniji". Darinka in njen mož Peter Miklavčič sta namreč že več let navdušena igralca golfa in z Janšo so se večkrat srečali na turnirjih. Tudi med novimi državnimi nadzorniki v podjetjih je kar nekaj navdušencev za golf. Tako je član nadzornega sveta Luke Koper postal nekdanji direktor koprskega zdravstvenega doma in golfist Metod Mezeg, poslovanje Aerodroma Ljubljana nadzira predsednik uprave Zavarovalnice Maribor in golfist Drago Cotar, v nadzorni svet Novolesa pa je bil imenovan vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za turizem na gospodarskem ministrstvu in izredno dober golfist Marjan Hribar. Pri izbiri kadra se Janša očitno drži načela, da se prava človekova narava spozna šele med partijo golfa. Golf je namreč kavalirska igra, pri kateri so najbolj cenjeni prijaznost, omika in spoštovanje pravil. Med igro na dan zelo hitro pridejo vse slabe značajske lastnosti. "Če z nekom na igrišču preživiš dve ali štiri ure, ga spoznaš bolje kot na sestanku," trdi Janša. Z novo oblastjo pa zelenice za golf niso postale le psihotest za izbiro kadra, pač pa tudi priročen poligon za inkognito srečanja med "rdečimi" direktorji in "črnimi" politiki. Pred kratkim je na primer na blejskem igrišču potekalo srečanje med Janšo in predsednikom uprave Save Janezom Bohoričem, ki je sicer tudi predsednik nadzornega sveta Mercatorja in šef blejskega golfkluba. Igri je sledila večerja v Vili Bled skupaj s Stanetom Valantom, prvim možem Nacionalne finančne družbe in predsednikom nadzornega sveta Save. Zelenice igrajo tudi vlogo diplomatskega parketa. Janša se je na primer v Arboretumu srečal s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem, zunanji minister Dimitrij Rupel je na letošnji diplomatski golfturnir pripeljal srbskega kolega Vuka Draškovića, pred petimi leti pa je na enem od slovenskih igrišč strašil celo koroški deželni glavar Jorg Haider. Seveda to še zdaleč ne pomeni, da se med igro sklepajo veliki posli. Gre bolj za navezovanje in poglabljanje stikov. Pri golfu je potrebna popolna zbranost, zato je klepetanje med udarci nevljudno, če ne celo žaljivo. Pogovor se navadno začne šele med sprehodi od polja do polja ali med večerjo, ki povečini sledi partiji. Kdor ne igra, je zaradi tega že avtomatično na izgubi, saj izolacija pomeni stagnacijo. A takšnih je med domačimi politiki in menedžerji čedalje manj. Med igralce so se zapisali celo minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič, nekdanja kulturna ministrica Andreja Rihter in nekdanji notranji minister Rado Bohinc. Še najmanj igralcev je med politiki iz LDS - so pa tudi svetle izjeme, na primer nekdanji poslanci Roman Jakič, Jožef Kavtičnik in Branko Janc. Odličen igralec je bil pokojni podjetnik Peter Rigl, ki je za ta šport navdušil svojega dobrega prijatelja, bogatega poslovneža in nekdanjega lastnika komercialne televizije Kanal A Vladimirja Poliča. Rigl je imel v svoji veliki pisarni v stolpnici TR3 v Ljubljani preprogo z luknjo za treniranje golfa. Umrl je na blejskem igrišču za golf, ko je igral v paru z dolgoletnim direktorjem Elesa Ivom Baničem. Najboljša Riglova učenca sta bila Aljoša Ivančič in Rudi Leban, ki sta še vedno v središču poslovnega dogajanja, čeprav se njuni imeni redko pojavljata v javnosti. Ivančič je celo tako zagrizen igralec golfa, da si je vrt ob počitniški hišici v Kranjski Gori preuredil v miniaturno golfišče, njegova žena, arhitektka Alenka, pa je specializirana za gradnjo igrišč za golf. Ivančič je bil v mladosti akrobatski smučar, potem je za nekdanji Smelt posloval na Bližnjem vzhodu. Obogatel naj bi bil v Rusiji, kjer imata z nekdanjim generalnim direktorjem Iskre Nanom Vipotnikom skupno podjetje. Enako zagret igralec golfa je tudi Leban, mednarodni lobist in poslovnež. Sicer pa naj bi se bil na Riglovo prigovarjanje v golfu preizkusil tudi Gregor Golobič, nekdanji generalni sekretar LDS, zdaj pa poslovni sekretar podjetja Ultra. Kolumnist, lobist in viden član LDS Mile Šetinc in šef agencije Ninamedia Nikola Damjanić sta člana grosupeljskega golfkluba, pa ne zato, ker mu predseduje Janša, pač pa zato, ker zaračunavajo spodobno nizko članarino. "Pri nas velja prepričanje, da golf igrajo tisti, ki ne zmorejo več seksati. To seveda ne drži, kajti za golf je treba veliko energije. Pri eni igri prehodiš 12 kilometrov in narediš približno 120 udarcev s palico," pravi Damjanić. Pred približno osmimi leti je Šetinc h golfu skušal nagovoriti tudi Janeza Drnovška, a je naletel na precej hladen sprejem. "Najprej je bil v telefonski slušalki mučen molk, potem pa je rekel le, da bo premislil." Z Janšo je Šetinc igral samo enkrat, pa še to le pet lukenj. Za ta kratkotrajni užitek mu je danes verjetno krepko žal. Sam je namreč pohvalil Janšo, češ da ga je med igro v Arboretumu prijetno presenetil, ker ga ni kritiziral, Janša pa je ravnal precej manj gentlemansko. Marca lani je v intervjuju za Dnevnik razkril del njunega pomenka. Tako je dejal, da naj bi mu bil Šetinc med igro prostodušno priznal, da ga veseli, da bo predsednik vlade njegov prijatelj Rop, saj bo to sijajno za njegove lobistične posle.

Golfu je že leta zapisan generalni direktor medijske hiše Pro Plus Marijan Jurenec, ki je pred časom prevzel tudi predsedovanje Golfzvezi Slovenije. Čeprav se je preizkusil tudi v tekmovalnem športu, se turnirjev ne udeležuje preveč rad. "Predvsem sem preobremenjen s službenimi obveznostmi. Torej se ponavadi udeležujem golfskih srečanj, ki jih organizirajo moji poslovni partnerji. Takrat sem navzoč, če je le mogoče," je za Dnevnik pojasnil junija letos. Pred Jurencem je golfzvezo vodil Edvard Oven, nekdanji direktor republiškega stanovanjskega sklada, zdaj pa svetovalec predsednika uprave BTC Jožeta Mermala, ki je prav tako strasten golfist. Tisti, ki Ovna dobro poznajo, pravijo, da golf praviloma igra le, ko je v ZDA, saj ga na slovenskih igriščih moti pomanjkanje bontona. Sicer pa ni edini, ki se izogiba domačim igriščem. Direktor Krke Zdravilišč Vlado Petrovič se najraje pelje v dve uri in pol oddaljeno avstrijsko zdravilišče Loipersdorf. Tam ima namreč prijatelja, ki ga večkrat vpraša za nasvet pri poslovnih odločitvah. Čez mejo hodijo igrati tudi menedžerji s primorskega konca. Lipica se jim zdi preveč zanemarjena, poleg tega pa ima le devet lukenj. Nekdanji direktor hotelov Palace, sicer tudi šef golfkluba Portorož Danilo Daneu med najpogostejšimi destinacijami navaja Gradež, Trst, Videm in Lignano. "Če hočeš biti dober, moraš igrati najmanj enkrat na teden," pravi Daneu. Med boljšimi igralci so nekdanji direktor informativnega programa POP TV, zdaj pa direktor uprave Dela Tomaž Perovič, eden najbogatejših Slovencev Darko Horvat iz družbe Aktive Group, ki ima sicer tudi licenco poklicnega pilota, pa guverner Banke Slovenije in nekdanji finančni minister Mitja Gaspari, direktor Ladjedelnice Izola Dimitrij Živec, direktor marketinga v Casinoju Portorož Matjaž Žnidaršič, zdravnik in nekdanji predsedniški kandidat Marko Demšar, mednarodni lobist in poslovnež Rudi Leban in direktor trženja na POP TV Pavel Vrabec. Med povprečnejšimi igralci so Danilo Toplek iz Taluma, direktor trgovine Harvey Norman Jože Šavel, predsednik uprave Banke Koper Vojko Čok, prvi mož KD Group Matjaž Gantar, nekdanji direktor Term Čatež Borut Mokrovič, nekdanji prvi mož Luke Koper Bruno Korelič in njegov odvetnik, do pred kratkim tudi predsednik nadzornega sveta Luke Miha Kozinc, pa lastnik podjetja Riko Janez Škrabec, nekdanji predsednik uprave NKBM Črtomir Mesarič, bivši direktor Gorenja Jože Stanič in njegov naslednik Franjo Bobinac, član uprave NLB Borut Stanič, predsednik uprave DZS Bojan Petan, direktor Kompasa Holidays Janez Pergar, direktorica Slovenske turistične agencije Barbara Gunčar in nekdanji predsednik uprave NLB, bančnik Marko Voljč. Nekateri od teh imajo le dovoljenje za igro, se pravi, da so opravili obvezen izpit, niso pa tako dobri, da bi dosegli vsaj najslabši hendikep. Med njimi je tudi častni konzul Hrvaške v Kopru, plejboj, lobist in poslovnež Božo Dimnik. "Ko sem leta 1962 v Švici opravljal menedžerski tečaj, so nas opozorili, da je pri sklepanju poslov najpomembnejše prepoznavanje človekovega značaja, to pa najlažje dosežeš skozi šport. Tako sem se začel ukvarjati z ribištvom in golfom," pravi Dimnik. Ker je golf odlično sredstvo za lobiranje, sta se med igralce zapisala tudi Dimnikova bivša žena Tanja Frantar in njen novi partner Igor Zabret, s katerim imata podjetje Aico-med, ki je bilo dobavitelj spornih operacijskih miz za Klinični center. Ob poplavi znanih imen ni čudno, da se za golf zanimajo celo novinarji. Navsezadnje - kje je boljši prostor za pridobivanje informacij kot tam, kjer se zbira VIP. Pred kratkim je tečaj golfa uspešno opravil novinar Slovenskih novic Bojan Požar, avtor družabne kronike pri časniku Delo Aleksander Lucu pa je začel igrati med prvimi v Sloveniji, a danes ne igra več, ker pravi, da je na slovenskih igriščih preveč tekmovalnosti. "Obstajata dve generaciji golfistov: starejša, ki je upoštevala fairplay, in mlajša, ki se ji o bontonu ne sanja. Poleg tega nihče noče priznati, da je igranje golfa precejšnja finančna obremenitev. Pa ne toliko zaradi opreme ali pristopnin, ampak zaradi dragih pogostitev, ki skoraj nujno sledijo partiji golfa."

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: