parada / No pasaran!

V soboto popoldne je Mladina na svoji spletni strani objavila novico o peticij proti paradi. Peticijo je podpisalo kup znanih osebnosti, Mladina pa je bralce povabila, naj jo podpišejo tudi sami. Na spletu zbrani podpisi sicer niso dokaz istovetnosti, vendar imajo simbolno težo in so opozorilo vladi, da je zamisel o izvedbi vojaške parade povsem neprimerna. "Obletnica državnosti naj ne bo poteptana s topotom vojaških škornjev," je zapisano v peticiji.

V soboto zvečer so podpisi kapljali počasi, po deset, dvajset na uro. V nedeljo popoldne so novico o peticiji na Mladinini strani povzeli Slovenska tiskovna agencija in nekateri drugi mediji. Zvečer se je sprožil plaz, število podpisov je začelo naglo naraščati. V ponedeljek zjutraj jih je bilo 900. Do dvanajstih že 500 več. Pomirjujoča izjava Janeza Janše plaza ni ustavila. Številka 2000 je padla v nekaj urah, 3000 v noči na torek. "Tole pa se ne bo ustavilo," je v torek zjutraj zapisal neki prijatelj, "padajo redno, po tri, štiri na minuto in gre kar naprej." Podpisi so prihajali od vsepovsod. Iz Sevnice, Ljubljane, z Blejske Dobrave, iz Velenja, Radovljice, Kranja, z Vinjega Vrha pri Šmarjeških Toplicah, proti paradi so podpise zastavili celo na avstrijskem Koroškem, v Trstu pa v Bruslju in Barceloni. Nekdo je k svojemu podpisu pripisal, da je "odločno proti razkazovanju vojaške moči", drugi se je vprašal, "zakaj je peticija sploh potrebna, če je vrhovni poveljnik oboroženih sil proti paradi, ali njegova beseda v naši državi ne velja". Podpisi nasprotnikov parade so prihajali iz Slovenj Gradca, z Mute, s Senovega, iz Lenarta v Slovenskih goricah, Divače, Grosupljega, Ožbolta, Pirana, Maribora ... Nekaj ljudi se je oglasilo po klasični pošti, veliko jih je telefoniralo, podpisovale so se celotne družine. Nekateri so dodali jezne stavke: "Paradne igre se ne zdijo popolnoma nenormalne, če pogledamo vojaško "poreklo" nekaterih ministrov, vključno s predsednikom vlade, in njihov doseg razmišljanja ter ukrepanja." Številka 3500 je padla v torek opoldne, 4000 ob šestih zvečer. Nekdo je zapisal, da je "sam vedno za mir, ljubezen, nenasilje ...", spet drugi so se pridružili Janševemu mnenju, izraženemu v Mladini leta 1985. Dva sta postala del ljudstva, "ki je (bilo, bo) razglašeno za pacifiste, anarhiste ali kar po domače za sovražnike domovine - sva namreč tako, kot je bil tamkaj on, proti vojaškim (papa)paradam!". Predsedniku vlade sta sporočila, "da palica boli tudi, če je zavita v še tako lep papir, ne glede, če je papir SMB ali pisan". Številka 5000 je padla v sredo popoldne, 5500 v četrtek zgodaj zjutraj, 6000 v četrtek opoldne. Plaz podpisov je neustavljivo drsel naprej.

Hkrati je v zakulisju potekala drugačna zgodba. Slovenska vlada je bila v zoprnem položaju. Janez Drnovšek, vrhovni poveljnik slovenske vojske, je namreč dvakrat poudaril, da vojaška parada spada v neki drugi, minuli čas. V sobotnem pismu ministru Erjavcu je recimo zapisal, da paradi ob dnevu državnosti nasprotuje, da se mu zdi nepotrebna in da so vojaške parade ostanek preteklosti. Predsednikovo stališče je bilo jasno, vendar jasnega odgovora ni dobil. In predsednik svojega stališča do parade ne misli spremeniti.

Spet so krivi drugi

O paradi je v ponedeljek govoril premier Janša. "Nekoliko nenavadno bi bilo, da bi v program vključili slovensko vojsko na način, s katerim se pač nominalni vrhovni poveljnik ne strinja," je odgovoril novinarjem. Hm, čudno, da se zdi stališče samo nominalnega, uradnega in

"nič-več-kot-to" poveljnika slovenske vojske premieru tako pomembno. "Vlada o tem predlogu še ni razpravljala. Zato ne gre za spor med vlado in predsednikom države, kvečjemu gre za spor znotraj urada predsednika države." Janša je še enkrat izpeljal svoj klasičen premik pozornosti, namesto da bi nanizal razloge za vojaško parado, je raje govoril o kadrovskih rošadah v uradu predsednika republike. Podobno je storila vladna koalicija, ko je svojo odločitev o napotitvi vojakov v Irak poskušala naprtiti na pleča Ropovi vladi. Vlada o predlogu vojaške parade do ponedeljka res še ni razpravljala, saj je predlog ravno zaradi Drnovškovega nasprotovanja z dnevnega reda seje vlade umaknil Aleksander Zorn. Tisti Janšev državni sekretar, ki ga je Drnovškovo nasprotovanje proslavi tako ujezilo, da se je v dolgem sporočilu za javnost vprašal, čemu se vrhovni poveljnik sramuje slovenske vojske. V ponedeljek je Janša nato novinarjem spravno pojasnjeval, da si niti najmanj ne želi, da bi slovesna obletnica osamosvojitve javnost razdvajala. Tako, kot jo je recimo parada iz leta 1985, ko je JLA svojo izurjenost prikazala v Beogradu.

Na začetku tedna tako ni bilo jasno, kaj se bo zgodilo s parado. Jo bo vlada odpovedala, potrdila ali bo zamisel samo zamrznila? Koalicijska SLS je recimo parado odločno podprla. Še konkretnejši so bili v strankinem podmladku, kjer so zapisali, da gre pri nasprotovanju paradi zgolj za dvolično nabiranje političnih točk "V predstavitvi slovenske vojske v uniformah in z opremo ne vidimo nikakršnega zastraševanja ali preteklosti, ampak samo popolnoma normalen in s stoletji tradicije obogaten edinstven način predstavitve vojske; tako kot se pevski zbor predstavi s petjem in ne npr. s šivanjem oblek, tako je za vojsko pričakovano, da se predstavi v slovesnem paradnem mimohodu, in ne kako drugače." Parado so podprli tudi obramboslovci. Ljubica Jelušič je v Dnevniku zatrdila, da je parada samo "sodobna oblika komunikacije vojske z javnostjo", podprl jo je tudi nekdanji sekretar na Erjavčevem ministrstvu Igor Kotnik - Dvojmoč, ki je nedavno dobil ukaz o premestitvi na ministrstvo za zdravje. Zgolj v opombo, nekdanji minister Grizold paradi po ljubljanskih ulicah nasprotuje.

Očitno je odločna javna polemika o paradi zmotila vladne načrte. V torek in sredo je bilo iz vladne palače nemogoče dobiti kakršnekoli namige o tem, kaj bo s parado. Ni bilo jasno niti, ali bo vlada na četrtkovi seji v drugo obravnavala Zornov predlog. Vse skupaj je zapletla še Drnovškova odstavitev Maksimiljana Lavrinca s položaja predstavnika urada predsednika republike v koordinacijskem odboru za državne proslave. Kaj in kako naj se odloči odbor, če v njem ni predstavnika vrhovnega poveljnika?

Še en premik Janeza Janše

Vlada je v četrtek potegnila zanimivo potezo. Na seji je potrdila spremenjeni koledar državnih proslav, v katerem ob dnevu državnosti parada slovenske vojske ni več omenjena. Navidezno je bila zamisel o sporni paradi pozabljena. Namesto nje je v programu ob dnevu državnosti zapisano, da se "v osrednje in ostale prireditve vključi sodelovanje Slovenske vojske in Policije ter pripadnike Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Združenja Sever". Zorn je za spremembo, ki je po njegovih besedah vsebinsko tako majhna, da zanjo ni potreboval še enega sklica koordinacijskega odbora za proslave, našel državniško razlago: "Do spremembe koledarja državnih proslav za leto 2006 je prišlo zato, da se umirijo nepotrebne strasti, ki so se ob besedi "vojaška parada" sprožile v medijih. Navsezadnje je jasno, da z državnimi proslavami iščemo najširši konsenz, kar nam je v preteklem letu tudi dobro uspelo." Zorn je torej uporabil Janševo ponedeljkovo taktiko. Vlada si želi združevanja, ne pa povečevanja napetosti, želi si enotnosti in ne prepira, kaj šele kakšnega kulturnega boja.

A vendar je treba biti na besede politikov pozoren. Sprejeti popravljeni predlog državniškega obredja ne izključuje možnosti vojaške parade. Niti Zorn, niti Erjavec, niti tiskovni predstavnik vlade Valentin Hajdinjak niso eksplicitno zagotovili, da parade v Ljubljani ne bo. Erjavec je celo priznal, da končne odločitve še ni, koordinacijski odbor za proslave naj bi jo sprejel v prihodnjih mesecih. "Oblike sodelovanja omenjenih pa so zelo različne, tako da je v tem trenutku prezgodaj govoriti, kaj in kako bo," je na vprašanje o paradi dejal Hajdinjak, na vztrajanje novinarjev pa dodal, da bo podroben program, v katerem bodo slovenska vojska, policija, Združenje veteranov vojne za Slovenijo in Združenje Sever verjetno v ospredju, določen najmanj 30 dni pred izvedbo prireditve. Odločitev, ki jo je v četrtek sprejela vlada, tako ne pomeni nič. Parada morda bo, morda pa je tudi ne bo.

Zdi se, da je bil omiljeni program prireditev ob dnevu državnosti sprejet zaradi dveh razlogov. Prvič predvsem zato, da se je za nekaj časa umirila razburjena javnost. Vlada si v času iskanja kompromisa za Damijanove reforme ne more privoščiti še ene fronte, na kateri bi njena priljubljenost lahko upadala. A Janša ne bi bil Janša, če bi se vdal brez boja. Manever navideznega umika parade je verjetno le začasen. In dokler predsednik vlade sam ne bo izjavil, da vojaške parade z vojaško mehanizacijo in s slavnostnim mimohodom ne bo, končne odločitve o paradi še ni. Ni bila niti sprejeta niti zavržena. Drugi razlog je bolj operativen. Koordinacijski odbor za proslave je moral čim hitreje objaviti več razpisov za izvedbo prireditev.

Parada v glavi

Zanimiva pa je še neka malenkost. Ko je Janša v ponedeljek komentiral svoj članek iz leta 1985, je novinarje obtožil, da smo bili nedostojni, ker smo ga potegnili iz arhivov. "Primerjati totalitarno Jugoslavijo pod vodstvom ene, nikoli izvoljene stranke z demokratično Slovenijo, je zelo nedostojno. Primerjati jugoslovansko armado, ki se je spremenila v agresorsko, s slovensko vojsko, je zelo nedostojno." Njegov novinarski zapis o paradi beograjske JLA naj bi bil nekaj povsem drugega, kot pa je želja po paradi slovenske vojske na petnajsto obletnico razglasitve državnosti. Pozorno prebiranje Janševega besedila iz leta 1985 pa pripelje do drugačnih ugotovitev. Janša takrat paradi JLA ni nasprotoval zaradi osamosvojitvenih teženj. Ljudski armadi ni očital prepleta s komunistično partijo ali prosrbskih teženj. Paradi je nasprotoval, ker ga je zmotilo hrumenje vojaških motorjev, razkazovanje orožja, topot vojaškega škornja, bil je proti rekordnemu povečanju vojaškega proračuna in proti manifestaciji vojaške sile. Njegovo nasprotovanje je bilo skratka refleks civilista, ki se počuti nelagodno, če po njegovem glavnem mestu ponosno koraka vojska te ali one oblasti. In podobno so prepričani vsi tisti, ki danes v Sloveniji nasprotujejo vojaški paradi. Glas proti paradi ni povezan z jugoslovanskimi generali, ni povezan z osamosvajanjem, ni povezan z zastavo, pod katero korakajo vojaki. Vojaki, ki so leta 1985 korakali po beograjskih ulicah, so bili takrat prav toliko naši, kot so ti, ki danes branijo suverenost Slovenije. Nekateri med njimi so celo isti, recimo Tone Krkovič, slovenski osamosvojitveni heroj, nekdanji poveljnik specialne brigade Moris in zaupnik Janeza Janše. Premier Janša je pozabil, da je nekoč kot funkcionar mladinske organizacije v paradi videl kulturno-civilizacijski konflikt in ne politično-nacionalnega vprašanja.

To, da je vojaška parada manifestacija sile, lastne sile in sile oblasti, pa je pokazala tudi peticija, ki je vztrajno rasla na spletnih straneh Mladine. Nekaj profesorjev na fakultetah, nekateri posamezniki z jasno izdelanim političnim mnenjem ali pa čisto navadni ljudje si je preprosto niso upali podpisati. OK, obstajajo takšni, ki navijajo za parado. To je njihovo legitimno stališče in tako pač mislijo. Obstajajo tudi takšni, ki peticij načeloma ne podpisujejo, nekateri zaradi anemičnosti, razočaranja, drugi zaradi intelektualnih kapric, morda zato, ker jo je objavila Mladina, ali čisto brez razloga. Tako pač je. A obstajajo tudi posamezniki, ki intimno nasprotujejo paradi, peticije pa ne upajo podpisati. Nekateri mislijo, da lahko zaradi podpisa peticije na Mladinini strani izgubijo službo, da zaradi njega ne bodo dobili posla s kakšnim vladnim uradom, da javno nasprotovanje paradi pomeni konec vzpenjanja po hierarhični lestvici. Takšno razmišljanje je morda paranoično, a vendar strašljivo. Nasprotniki parade, ki so tiho, imajo očitno parado že v glavi. Nekompromisni kadrovski dualizem aktualnih oblastnikov pa topot vojaških škornjev v glavah še povečuje.

Kako torej naprej? Zamisel o vojaški paradi se bo za nekaj časa izmaknila pozornosti slovenske javnosti. Medtem se bo nekajkrat sestal Zornov odbor za državne proslave in iskal najboljšo rešitev, ki bo počastila slovensko vojsko, a hkrati ne bo razdvajala javnosti. Če imajo odborniki za proslave z vsebino državne slovesnosti težave, lahko odgovorijo na vprašanja, postavljena v peticiji proti razkazovanju vojaške moči. Če odgovorov ne bodo našli, jih lahko spomnimo, da četrtkov vladni manever zmanjševanja napetosti plaza podpisov nasprotnikov parade na Mladininih spletnih straneh ni ustavil. V petek zvečer je priletel podpis pod zaporedno številko 7292. Peticijo proti razkazovanju vojaške moči je v slabem tednu podpisalo več ljudi, kot je stalne redne sestave slovenske vojske.