"Uravnoteženje" medijev

V sredo dopoldne sta Delova dopisnika iz Avstrije in Hrvaške, Matija Grah in Rok Kajzer, po hitri pošti prejela dopis iz domače medijske hiše. Poslal jima ga je predsednik uprave Dela Danilo Slivnik in jima sporočil, da je zoper oba uvedel postopek o "redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti". Novica je bila šokantna. A po drugi strani je bilo le še vprašanje časa, kdaj bodo začeli v katerem od "uravnoteženih" medijev po plazu vodstvenih in uredniških zamenjav in posegov v članke novinarjem, ki ne poročajo tako, kot želijo njihovi nadrejeni, odpovedovati še pogodbe o zaposlitvi. Vodstvo Dela sicer trdi, da sta bila Grah in Kajzer preprosto slaba dopisnika. A nekatera dejstva kažejo, da ne gre zgolj za to.

Začelo se je avgusta lani. Odgovorni urednik Dela Peter Jančič je dopisniku z Dunaja Matiji Grahu sporočil, da je odpoklican z dopisniškega položaja, čeprav je bila za njim šele polovica mandata. Uradni razlog za predčasni odpoklic naj bi bila Grahova "neobjektivnost". Po neuradnih informacijah pa naj bi Grahov predčasni odpoklic zahteval zunanji minister Dimitrij Rupel. Ta naj bi osebno posredoval pri vodilnih na Delu, potem ko ga je povsem razburil Grahov komentar z naslovom Ali slovenski parlament kaj ve?, ki je bil objavljen 28. junija. Grah je v komentarju skritiziral ustavni zakon o dvojezični topografiji na avstrijskem Koroškem, Rupel pa je taisti zakon takrat razglašal za "zgodovinski kompromis", čeprav se je potem izkazalo, da bi bil zakon dejansko škodljiv za manjšino. Končalo se je tako, da je Grahov odvetnik na upravnem sodišču vložil tožbo proti Delu, Delo je potem preklicalo njegov predčasni odpoklic iz Avstrije, veliki kompromis pa je bil umaknjen.

Pred dvema tednoma je zgodba dobila nadaljevanje. Jančič je Grahu ponovno sporočil, da je predčasno odpoklican z dopisniškega položaja. Jančič je naslednji dan enako novico sporočil tudi dopisniku iz Zagreba Roku Kajzerju. Obema je odpoklic utemeljil z negativno letno oceno, ki jima jo je podelil urednik Delove zunanjepolitične redakcije Stojan Žitko. A ta je priznal, da mu je takšni oceni sugeriral predsednik uprave Slivnik. Dejansko naj bi za odpoklicem obeh dopisnikov stal Rupel. Tudi s Kajzerjevimi članki o odnosih z našo južno sosedo naj namreč ne bi bil zadovoljen. Problem naj bi nastal po septembrskih dogodkih na Hotizi, ko je Kajzer v komentarjih zastopal stališče, da normalna demokratična država ne bi poslala na mejo specialcev, ampak bi za reševanje konfliktov uporabila diplomacijo. Od takrat Kajzer ni več poročal o novih temah, ki so se odpirale v odnosu do Hrvaške, dogodkov tudi ni komentiral, njegova kolumna o znamenitih desetih točkah zunanjega ministra in o tem, kako je Rupel pridigal hrvaškim medijem, kako naj poročajo, ni bila objavljena.

Grah in Kajzer pred dvema tednoma nista dobila nikakršnega papirja o odpoklicu. Pošto z Dela sta dobila šele to sredo. A namesto sklepa o odpoklicu je bila v kuverti, kot rečeno, napoved o prekinitvi pogodbe o zaposlitvi. V torek sta bila oba povabljena še na zagovor. Ker pa je Jančič za Vest.si medtem že napovedal, da lahko pričakujeta novi pogodbi (in vprašanje je, kakšni bosta), bo postopek očitno le farsa. Odločitev vodstva Dela so medtem že obsodile domače in tuje novinarske organizacije, za Graha pa se je zavzela tudi manjšinska organizacija Narodni svet koroških Slovencev.

Uravnoteženje Dela

Iz Dela v zadnjih dveh letih, odkar je dobil časopis s pomočjo Janševe vlade nove lastnike, nato pa še nadzorni svet, upravo in praktično vse urednike, neprestano prihajajo informacije o tem, da naj bi bila nezaželena, pa tudi sankcionirana kritika vladajoče oblati. Zaradi tega naj bi Delo v zadnjem letu zapustilo okoli 20 novinarjev, ki so bili prej njegova najbolj prepoznavna peresa. Z Delovih strani so izginili so tudi nekateri stalni sodelavci. Zadnje čase recimo kolumen ne pišeta več hrvaški politični analitik Davor Gjenero in kulturnik Simon Kardum. Vse več je novic o spreminjanju ali umikanju naročenih člankov in o tem, kako naj se o temah, ki so zoprne za oblast, poroča čim manj. Lansko poletje so recimo Janku Lorenciju in Saši Vidmajer naročili komentar o ustavnem zakonu o dvojezični topografiji na avstrijskem Koroškem. Nista bila objavljena. Odgovorni urednik Jančič je neobjavo pojasnil s tem, da so v isti številki že objavili že pismo bralcev ministra Rupla o tej temi, naslednji dan pa komentar ni bil več aktualen. Lorenci je komentar nato objavil v Mladini, vodstvo Dela pa je zaradi tega zoper njega sprožilo disciplinski postopek. Lorenci se je potem upokojil, spor pa rešuje sodišče. Saši Vidmajer niso objavili lani jeseni naročenega komentarja o odnosih s Hrvaško. Namesto njega je Delo objavilo komentar Darijana Koširja, ki je vseboval tudi dele njenega neobjavljenega komentarja, a je imel drugačno, do vlade ne tako kritično poanto. Vidmajerjeva je sicer veljala za vodilno Delovo komentatorko o odnosih s Hrvaško, Italijo, slovenskih vezeh z EU in čezatlantskih temah, a danes teh tem praktično ne pokriva več. Tako kot dogajanja na Bližnjem vzhodu ne pokriva več Barbara Šurk, ki ji vodstvo Dela ni želelo podaljšati mandata dopisnice. Po neuradnih informacijah naj bi bilo njeno poročanje po mnenju vodstva Dela, po naših informacijah pa tudi po mnenju ministra Rupla, preveč protiameriško. Zato se zdi kar ironično, da Šurkova danes z Bližnjega vzhoda poroča ravno za ugledno ameriško agencijo AP. Nekateri prepoznavni novinarji so bili prerazporejeni na druga delovna mesta. Novinar Gorazd Utenkar, ki je še pred enim letom pisal o "uravnoteževanju" slovenske medijske krajine, je bil iz centralne redakcije premeščen v kroniko. Do premestitve je prišlo po tem, ko se je uprl temu, da bi moral poročati o izidu druge knjige Ane Jud. Uredniki so bili medtem vsi po vrsti razrešeni s položajev, le eden, urednik kulture Boris Čibej, je protestno odstopil sam. Odstavljena sta bila tudi urednika dveh prilog, ki se najbolj ukvarjata z dnevnopolitičnim dogajanjem. Urednik Sobotne priloge Dela Ervin Hladnik Milharčič je svoj zadnji uredniški uvodnik napisal 8. aprila lani, v njem pa je desnici očital, da dela isto, kot je nekoč delala levica in da "politika v Sloveniji razume oblast kot polastitev vseh družbenih vzvodov vpliva skozi državne institucije". Peter Jančič ga je potem razrešil. Hladnik je po razrešitvi za Mladino povedal, da ga je po parlamentarnih volitvah minister Rupel povabil na kosilo in mu svetoval, naj stopi v partnerski odnos z vlado. Tega ni želel storiti. Kmalu za Hladnikom je odšla še izvršna urednica Tadeja Zupan Arsov, mnogi nekdanji redni pisci pa se danes v Sobotni prilogi pojavljajo poredko ali pa sploh ne več. Decembra je bil razrešen tudi urednik finančne priloge FT Veso Stojanov. Ker mu niso povedali, zakaj mora s položaja, je primer zdaj na sodišču.

Uravnoteženje Večera

Tudi Večer je prenovil organe upravljanja, takoj zatem so zamenjali odgovorno urednico Darjo Verbič, ki je nato odšla za izvršno urednico na Primorske novice, a ker se je tudi tam že začel proces "uravnoteževanja", kmalu tudi tam ni bila več zaželena. Verbičevo je na Večeru nasledil novinar s TV Slovenija Tomaž Ranc. Najbolj evidenten "crash", ki se je zgodil po njegovem prihodu, je bila odstavitev urednika priloge V soboto Borisa Jaušovca, do katere je prišlo pičli dve uri potem, ko se nista strinjala glede poročanja ob 15. obletnici osamosvojitve. Večer je namreč takrat objavil posebno državotvorno prilogo o junakih osamosvajanja, Jaušovec pa je želel v svoji prilogi zbrati še mnenja skeptikov, med drugim tudi upokojenega generala JLA Milana Aksentijevića. In prav ta naj bi tako zmotil Ranca. Ta je sicer vztrajal, da Jaušovec ni bil prerazporejen zaradi Aksenitijevića. Intervju potem ni bil objavljen. Jaušovec je prejšnji teden za Dnevnikov Objektiv kritično govoril o razmerah na Večeru, zaradi česar si je nakopal predlog za uvedbo disciplinskega postopka. V ponedeljek se je vodstvo sicer odločilo, da disciplinskega postopka ne izpelje. Sicer pa naj bi v zadnjem letu prišlo do kar nekaj pogovorov z novinarji, do piljenja naslovov, do previdnosti pri pisanju ... Poskus pisanja o šikaniranju novinarke TV Slovenija Vide Petrovčič je denimo propadel. Ko je bil v 7D, ki ga prav tako izdaja časopisna hiša Večer, objavljen članek o trenutnih razmerah v medijih, naj bi imel urednik 7D zaradi tega težave in od takrat o temi niso več pisali. Ne gre pozabiti tudi na to, da je bil eden od Večerovih novinarjev, Borut Mekina, septembra 2005 deležen tudi konkretnega pritiska s strani ministra Rupla. Ta naj bi namreč romunskemu zunanjemu ministru Mihaiu-Razvanu Ungureanuju novinarja opisal kot "komunista sovjetskega tipa" in "anarhista", ta pa je takoj zatem odpovedal že dogovorjeni intervju.

Uravnoteženje Primorskih novic

Podobna je situacija na Primorskih novicah, ki so v večinski lasti petih velikih primorskih podjetij. Ker ima država v njih pomemben lastniški delež, je bila že zamenjava treh dolgoletnih predsednikov uprav s člani SDS dovolj, da se je na Primorskih novicah sprožil kadrovski cunami. Kot je povedala takratna direktorica Barbara Verdnik, naj bi za prevetritvijo časopisa v navezi z vlado stal koprski župan Boris Popovič. "Popovič je nato direktorje februarja lani povabil na kosilo. Takrat so se zmenili, da me ne bodo zamenjali, če bom zamenjala odgovornega urednika. To sta mi pozneje na razgovoru povedala dva direktorja. Rekla sta, da mi bo točno ime novega odgovornega urednika sporočila piarovka župana Popoviča Mojca Beljan," je povedala Verdnikova. Ker lastnikov ni poslušala, je bila kmalu zatem nekrivdno razrešena s položaja. Sledilo je imenovanje bolj poslušnih kadrov, a Primorske novice so od takrat zamenjale že dva direktorja, dva odgovorna urednika (trenutno imajo v. d. odgovorno urednico), praktično vse urednike, nekaj dolgoletnih sodelavcev je bilo odpuščenih. Prvi članek, ki je imel, potem ko je uredništvo prevzel član NSi in sodelavec katoliških medijev Tino Mamič, težave pri objavi, je bil intervju s kantavtorico Xenio Jus, ki je kritizirala Janšo in cerkev. Novinarka Petra Vidrih, ki ji je Popovič ob zadnjih županskih volitvah očital, da je promotorka SD-jeve kandidatke Brede Pečan in ji je v javnih nastopih pripisoval celo afero z njo, danes ne poroča več o dogajanju v Kopru.

Uravnoteženje RTV

RTV Slovenija je bilo preprosteje obvladati kot tiskane medije. Ker gre za javno televizijo, so vladajoči poslanci preprosto spremenili zakon o RTV in s tem z nazorsko primernejšimi kadri zamenjali vse člane nadzornega in programskega sveta, nato pa še vse direktorje. Novi zakon menjav urednikov ni predvidel, razen - in v tem je bil glavni trik - če bi tako določil statut RTV. Novo vodstvo RTV je seveda takoj spremenilo statut in tako so prenehali mandati čisto vseh odgovornih urednikov na TV Slovenija in Radiu Slovenija. Da se obetajo hitre uredniške zamenjave, je bilo sicer jasno že prej, novi direktor Radia Slovenija Vinko Vasle je dal recimo uredniku informativnega programa Bojanu Veselinoviču jasno vedeti, da ga je že vnaprej odpisal.

Kako vse te spremembe občutijo novinarji? Najprej poglejmo na televizijo. S tem, ko je odgovorni urednik informativnega programa namesto Tanje Starič postal Rajko Gerič, je bilo odpravljeno delovno mesto drugega človeka informativnega programa - urednice dnevnoinformativnega programa Ilinke Todorovski - zato naj bi zdaj prihajalo do težav na organizacijskem in vsebinskem področju, saj zdaj ni nikogar, ki bi koordiniral turnusne urednike. Morda je tako laže prikriti dejstvo, da se o nekaterih temah praktično ne poroča. Recimo o govoru italijanskega predsednika o fojbah ali o poročilu ECRI o nestrpnosti v Sloveniji. Tudi drugi novinarji z RTV se strinjajo s Simono Rakušo, ki je nedavno javno povedala, da so na RTV pogosto bolj papeški od papeža, torej prijazni do oblasti, še preden se ta oglasi. Najbolj evidentno je bila doslej zato, ker se tega pravila ni držala, sankcionirana novinarka Vida Petrovčič. Ta je oktobra za TV Dnevnik v živo intervjuvala finančnega ministra Bajuka, ta pa je, namesto da bi odgovoril na njeno vprašanje, situacijo izkoristil za to, da je v živo podal popravek nekega drugega prispevka. Petrovčičeva je pozneje v Utripu opozorila, da tega ne sme in ne more tolerirati, kmalu zatem pa je bila umaknjena z gospodarskega področja, ki ga je sicer pokrivala. V. d. odgovornega urednika informativnega programa TVS Rajko Gerič nikoli ni priznal, da jo je suspendiral, saj ji ni izdal nikakršnega sklepa o tem. Tudi sicer je pokrivanje tem na televiziji zminimalizirano na poročanje o dogodkih, v Odmevih ni več analiz, redno zaposlene se pošilja s teme na temo, zato svojih zgodb ne dokončajo, voditelji praktično vseh informativnih oddaj so bili zamenjani, nekateri, kot sta recimo Tanja Gobec ali Tanja Starič, oddaj ne vodijo več oziroma nimajo več svojih področij, v najslabši situaciji pa naj bi bili honorarni novinarji.

Situacija na Radiu Slovenija sprva ni zbujala črnogledih misli. A pred dvema tednoma je novi odgovorni urednik informativnega programa Matjaž Erznožnik novinarju in komentatorju Robertu Škrjancu prepovedal poročati o aferi Sova. Direktor Radia Vinko Vasle, ki je v javnih nastopih o tem govoril kot o svoji potezi, se je branil, da Škrjanc ni izpolnjeval delovnih obveznosti. Ko pa ga je ta teden na seji programskega sveta RTV h konkretnejšemu pojasnilu prisilil svetnik Boris Vezjak, je izjavil, da novinarjev komentar ni bil profesionalen in da ni temeljil na preverjenih dejstvih. Dodal je, da je Škrjanc afero Sova komentiral, namesto da bi o njej poročal. A kaznovanje novinarja zaradi izražanja njegovega mnenja po 21. členu zakona o medijih pač ni dovoljeno.