šolstvo in znanost / Napad na avtonomijo univerze

Novi visokošolsko-raziskovalni zakon napoveduje razbitje velikih državnih univerz in vzpostavitev popolnega nadzora nad njimi

Vanja Pirc
MLADINA, št. 18, 11. 5. 2007

Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan na vsebinske kritike osnutka novega visokošolsko - raziskovalnega zakona doslej še ni odgovoril

Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan na vsebinske kritike osnutka novega visokošolsko - raziskovalnega zakona doslej še ni odgovoril
© Borut Krajnc

Italijansko mesto Bologna ne slovi le po testeninah in nekdanjem smučarskemu šampionu Albertu Tombi. Še bolj znano je po univerzi, ki z več kot 900-letno neprekinjeno tradicijo velja za uradno najstarejšo univerzo v Evropi. Univerza, na kateri sta se šolala tudi recimo Dante in Petrarka, pa se je vpisala v zgodovino še zaradi nečesa. Prav tu se je rodil koncept "avtonomije univerze". Zgodba gre približno takole. Cesar Friderik Barbarossa je leta 1158 štiri pravne strokovnjake, menda učence samega ustanovitelja bolonjske pravne šole, povprašal za znanstveni nasvet. Z razlago je bil zadovoljen, zato je bolonjski univerzi v zameno podelil visoko stopnjo avtonomije. Ta tradicija se je ohranila do danes. Avtonomijo univerzam danes priznavajo ustave in številni drugi, tudi mednarodni dokumenti. Res pa je, da še vedno teče neskončna debata o tem, kako razumeti pojem avtonomije. Ta namreč ne more biti popolna. Tudi univerze so omejene z zakonskimi in finančnimi okviri. Jim pa avtonomija omogoča, da same določajo, kako bodo organizirane in kako bodo delovale, koga bodo zaposlile, katere študijske in raziskovalne programe bodo razpisovale, kako bodo porabljale svoj proračun ... Avtonomija jih varuje tudi pred vplivi vsakokratne politične oblasti.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay, Google Pay ali Flik.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: