Uvodnik / Jani Sever: Na katoliškem terenu

"Ljudje se rodimo med ljudmi. Še huje: Slovenci se rodimo med Slovenci."

Kiko, na Mladinini spletni strani

V javnosti je bilo pretekli teden slišati veliko glasov proti zakonu o umetni oploditvi in mnogo manj tistih, ki ga podpirajo. Od vseh strok, ki naj bi imele relevantna mnenja za odločitev o tem etičnem vprašanju, so najglasnejši zdravniki. Se je res tako težko izpostaviti za pravico do izbire?

Tudi anketa, ki jo objavljamo v današnji Mladini in je bila opravljena na dovolj velikem reprezentativnem vzorcu, zakonu ne napoveduje dolgega življenja. Še posebej, ker je težko verjeti, da bi bila udeležba pretirano visoka in ker bo ta gotovo višja na podeželju, ki je pač bolj tradicionalistično. Izdatno bo seveda pobudnikom referenduma pomagala tudi rimskokatoliška cerkev. Morda celo z izjavo škofov, ki bo poučila vernike, kako se odločati. Gre za odločitev, kjer se škofje svojemu poslanstvu skorajda ne morejo odpovedati. Tudi če bi bil učinek njihove izjave morda prej nasproten od tistega, ki ga sami pričakujejo, saj bo s tem zadeva najbrž vsaj delno premeščena na področje spopada glede uveljavljanja katoliške etike in morale v zakonske norme. Še posebej ker so nasprotniki zakona, kot je videti, že sami dovolj glasni in jasni.

A seveda ne tako jasni, kot so to lahko predstavniki cerkve. Družinin uvodničar dr. Janez Grill je prejšnji teden zapisal, da "v luči vere in krščanskega pogleda na svet odločitev ne bo težka". Razlogi proti so enostavni. Zdravljenje zdravih žensk ni v skladu z medicinsko etiko. Zakon se ne zmeni za koristi otrok, saj zanemarja socialna, psihološka, pravna in etična vprašanja, s tem da zahtevo samske ženske po materinstvu postavlja pred pravico otroka do čim bolj kakovostnega otroštva. Otrok je dar in ne pravica. Sam pa ima pravico, da je spočet v ljubezni. In prav na tej točki se zdi, da bodo zakonu nasprotovali tudi tisti konservativci "kar tako". Kot pravi Gril: "Vsi ljudje, ki v srcu dobro mislijo, bodo mirne vesti glasovali proti takšnemu zakonu." In celo nekateri, ki sicer praksi in željam rimskokatoliške cerkve zavzeto nasprotujejo, tako kot nekdo, ki je na www.mladina.si, zapisal, da so samske ženske slabe vzgojiteljice in da bo glasoval proti zakonu, takoj zatem pa "vzkliknil": "Dol z Vatikanskim sporazumom!"

Ja, gotovo je po "zdravi pameti" res bolje, če ima otrok tudi očeta. Pa babice in dedke, pa brate in sestre, tete in strice ter seveda psa in mačko. Kaj je proti tej sveti podobi družine neka mala pravica samskih žensk? Ali ni že to, da so samske, skrajno perverzno? Kaj šele, da bi lahko same vzgajale otroke. Že takrat, če so v to "prisiljene" zaradi "nesrečnih" okoliščin, je takšno neprijetnost bolje vsaj zamolčati. Kaj šele, da bi si "to" lahko "dovolile" kar po svoji želji, zaradi lastne izbire. In celo za proračunski denar. Kar pa ni edini ekonomski vidik zadeve. Tudi Družina je že odprla neki nov sum, da se namreč za spornim zakonom skrivajo interesi politike in industrije. "Novi zakon bi omogočal visoko dobičkonosno 'proizvodnjo' zarodkov." Ta sum naj bi potrjevala hitrost, s katero je bil zakon sprejet.

Kaj pa nasprotna stran? Ali gre res samo za pravico nekaj žensk? Ali gre res samo za pravico do možnosti "samostojnega" materinstva za vse samske ženske? Bolje bi bilo reči, da gre za tako veliko! Na referendumu se bo odločalo o etičnem vprašanju, ki se tiče pravice manjšine. O tem pa se je na referendumu nevarno odločati. "Zdrava pamet" je namreč v takšnih primerih lahko še kako diskrimninatorna. Ampak tako jasnih glasov proti samemu referendumu za zdaj skorajda ni, čeprav LDS in ZLSD kampanjo za "svoj" zakon šele napovedujeta. Ali se torej lahko ponovi nekakšen mehki "efekt TET 3", ko so pobudniki gradnje, ob jasno izraženem javnem mnenju, ki nad njo ni bilo navdušeno, svoj boj predali še pred izvedbo referenduma? Tokrat bi bil poraz, če bi do njega prišlo, precej hujši, tudi zaradi tega, ker je bil zakon po nepotrebnem sprejet po hitrem postopku. In ker se tako rekoč vsi v temi prepoznavajo ter jo projecirajo na svoje izkušnje. Poraženi pa ne bi bili samo LDS in ZLSD, ampak predvsem načelo nediskriminatornosti. Bi bilo to dovolj za ugotovitev, da se nahajamo v protiustavni situaciji?

Hkrati pa bi padec zakona pomenil tudi nekakšen "triumf" rimskokatoliške cerkve, ki je referendum že in ga bo gotovo še bolj prepoznala kot "svojo" zadevo. Kar je pričakovano. Zmaga referendumske pobude bi bila namreč tudi zmaga nad pravico svobodnega odločanja žensk (tudi samskih) o tem, ali hočejo otroka, kadar jim znanost takšno odločanje omogoča. Tako da bi gotovo postala tudi dobrodošel argument moči v razmerjih med cerkvijo in državo.