Breda

Kravi, ki je zblaznela, je bilo ime Breda. Živela je v hribih, poleti se je menda pasla na travnikih, pozimi pa je prežvekovala silirano travo in seno. Menda umetna krmila niso zašla v njena prebavila. Če bi imel gospodar malo več smisla za marketing, bi si morda lahko omislil celo tablo z napisom bio-kmetija. A Breda je zblaznela, slabotna je postala. Da se žival ne bi mučila, jo je gospodar pokončal z veterinarsko pištolo. Test je bil pozitiven.

Ob začetka leta do odkritja prve blazne krave so slovenski veterinarji opravili 26 tisoč testov. Pozitivna je bila le krava, ki je bila ob bridkem koncu tako uboga, da je gospodar takoj poklical higiensko službo. Krava torej ne bi končala na mesarskem kavlju. Če bi končala na mesarskem kavlju, bi morda, izjemoma, lahko zblaznel tudi človek, ki bi pojedel meso bolne živali. Bolezen norih krav se namreč na posreden, znanosti še neznan način, včasih prenaša na človeka.

Veterinarske oblasti ne vedo, na kakšen način je žival zblaznela. Gospodar pravi, da kostne moke ni videla. Slovenske veterinarske oblasti ugibajo, ali se je kravja blaznost v živali razvila sama od sebe, na spontan način. Klasična varianta Kreutzfeldt-Jakobove se namreč pri človeku pojavi spontano, letno jo dobi en član milijonske množice. "Naš primer bo zanimiv tudi za znanstvenike," pravi kmetijski minister Franc But. Res je, novica o nori kravi je zavila tudi v mednarodno javnost. Ko so znanstveniki v tujini slišali za spontani nastanek slovenske kravje norosti, se jim je to zdelo nekoliko čudno. Zdi se jim nemogoče. Morda pa je žival ob travi in senu kdaj vendarle pojedla tudi kakšen bolj kalorični obrok, v tega pa so v tovarni krmil zapakirali mesno-kostno moko. Breda je bila povržena leta 1996, tega leta pa so slovenske veterinarske oblasti prepovedale uporabo mesno-kostne moke.

Kravja norost je draga reč. Slovenski proračun je imel zaradi bolezni BSE v letu dni kar 5,4 milijarde SIT stroškov. Slaba polovica tega zneska je bila porabljena za pomoč kmetom, ki so utrpeli škodo, ki je nastala zaradi panike, ko goveje meso na zahodu nikakor ni šlo v prodajo. Okrog 2,2 milijarde SIT je šlo za uničevanje klavniških odpadkov. Za nakup nove laboratorijske opreme in izvedbo testiranj je bilo porabljenih dobrih 260 milijonov SIT. Ministrstvo za kmetijstvo nam obljublja še zloženko, ki jo bodo dobila vsa gospodinjstva. V zloženki bo pojasnjeno, kakšne varnostne ukrepe je sprejela država, da bi zaščitila potrošnike.

Kljub temu, da je skrb za varnost potrošnikov zelo hvalevredna reč, se zdi, da država pri reševanju krize, ki je nastopila z globalno paniko ob izbruhu bolezni norih krav, ni bila najbolj skrben gospodar. 5,4 milijarde SIT, to je skoraj polovica proračuna ministrstva za zdravje! Ministrstvo za zdravje je zadolženo, da plačuje zidanje bolnišnic in kupuje medicinsko opremo.

Največji del denarja, ki je bil porabljen v slovenskem anti-BSE programu, je bil namenjen boju z globalno paniko in boju s hipotetičnim tveganjem. Bitka proti BSE in posledicam panike, ki smo jo uvozili iz zahodne Evrope, je gotovo najdražja preventivna kampanja za varovanje potrošnikov in njihovega zdravja. Kaj bi s tem denarjem naredili, denimo, v Kliničnem centru? Koliko rentgenov bi si lahko kupil Onkološki inštitut? Zakaj je to vprašanje nujno zastaviti? Zato, ker je bitka s kravjo norostjo bitka s hipotetičnim tveganjem. Če pa Onkološki inštitut nima rentgena, to ni več hipotetično, pač pa dejansko tveganje. Naložba v terapijo proti kravji norosti je najvišja naložba v boju s hipotetičnim tveganjem. Poravnati je bilo treba stroške panike. In poravnati je bilo treba stroške eksperimenta, ko se je nekoč nekdo odločil, da krave ne bodo več zgolj vegetarijanska bitja, pač pa bodo, da bi rasle hitreje, jedle tudi derivate mesa in kosti. Orjaški stroški. V Sloveniji muka 470 tisoč krav.

Je pa tako, da je z boleznijo norih krav zaslužilo tudi nekaj ljudi.