Uvodnik / Jani Sever: Usodna Udba

"Zato ostaja poteza g. Lajovca dejanje resnice v naši zgodovini ..."
Dr. Alojz Rebula v Družini

Udbovski seznami so povzročili masovno tragedijo. Vsi so hoteli vedeti, ali v njih nastopajo sami ali vsaj njihovi sorodniki. In seveda pod katero šifro. Če so bili dovolj vztrajni, so to, kljub prepovedi, lahko izvedeli. Slovenija se je spet razdelila na "dobre" in "slabe fante".

Seznam je praktično popoln. Krivi so tisti, ki so zabeleženi, razen nadzorovanih in preganjanih zaradi kriminalnih del. Prišteti pa jim je treba še tiste na vodilnih položajih prejšnjega sistema, ki jih v udbovskih seznamih seveda ni. Na drugi strani so nedolžni. Nezabeleženi in tisti, ki v spiskih nastopajo kot nadzorovani. Pogled, ki je ekskluzivno črno-bel in ne upošteva, da je tudi med sodelavci mnogo žrtev, ter brez večjih zadržkov predpostavlja, da so bili spiski, kljub mnogim zanikanjem nekaterih, ki v njih nastopajo, v javnosti sprejeti kot resnični. Sicer nekoliko prirejeni v šifrantu in ponekod nejasni. Ampak bolj ali manj verodostojni. Vprašanje, ali dovolj, da bi obveljali za zgodovinski vir. Skoraj gotovo ne. Vsekakor pa povsem zadosti za vsakdanjo rabo. Za ustvarjanje javnega mnenja. Konec koncev zgodba še ni končana. Dušan Lajovic, ki je spiske objavil, misli resno. Podjetnik je vse skupaj zasnoval tudi kot velikopotezno marketinško akcijo pred izidom svoje knjige z naslovom Med svobodo in rdečo zvezdo, v kateri naj bi razkril tudi to, kako je prišel do seznamov. Mimogrede, svoje "zgodovinsko" delo je že začel oglaševati v Demokraciji.

Od politikov je javno samo Janez Janša očitno prepričan, da so, z nekaterimi izjemami sicer, sam je imenoval Lojzeta Peterleta, seznami resnični. Ne sicer toliko, da bi zahteval odstope najbolj izpostavljenih politikov, ki so se znašli na njih. A vendar. Z Lajovcem sta prijatelja. Pa tudi sicer je objava po mnenju Janše koristna. Človekove pravice so se drastično kršile, ne z objavo teh seznamov, ampak predvsem z njihovim nastankom in z vodenjem dosjejev. Janša je imel ves čas prav. In sedaj je končno potrjeno dejstvo, da je imela slovenska Udba daljši seznam kot Stasi. Predsednik SDS tudi ni pozabil poudariti, da ti ljudje še vedno vladajo Sloveniji, kot tudi ni pozabil spomniti, da bi bilo dobro ponovno premisliti o lustraciji. O tistem predlogu zakona iz leta 1997, ki naj bi ga SDS modificiranega znova dala v proceduro. Kot pravi Janša, se je na srečo našel nekdo, ki je preprečil, da bi Udba okužila Nato. Politično naj bi bil to odgovor na vprašanje, zakaj so se dosjeji pojavili prav sedaj. Poleg knjigotržnega. Trenutek je bil pravzaprav izbran idealno. Po končani referendumski evforiji in vojni v Iraku. V času, ko je vlada začela z varčevanjem in ko so se vse stranke že začele pripravljati na prihodnje evropske ter predvsem na državnozborske volitve.

Posledice objave se zdijo daljnosežne in politično precej globoke. Predvsem na pomladni strani. Čeprav jih bodo gotovo občutili tudi ostali. Tako kot se bliža zadnji čas za rekonstrukcijo vlade pred prihodnjimi volitvami, tako se bliža tudi zadnji čas za rekonstrukcijo opozicije. Videti je, da jo bo objava seznamov samo olajšala. Seveda predvsem Janezu Janši, ki je tako rekoč edini neomadeževan. Z Bajukom se menda odlično razumeta. Brezigarjevo in Brejca pa bo lahko velikodušno branil. Šifre so pri njunih imenih tako ali tako nekoliko nejasne. Čeprav je za zdaj videti, da se mora predvsem podpredsednik SDS braniti kar sam. Brejc, ki je bil v sedemdesetih častnik za varnost, pravi, da so se takrat večinoma dolgočasili in igrali karte. Lajovic pa naj bi bil nekako senilen. Kako zelo drugačno mnenje od Janševega. Tudi Barbara Brezigar, ki v seznamih nastopa pod isto številko kot Brejc, je sodelovanje z Udbo seveda zanikala. Sta bila varnostni častnik in tožilka samo nadzorovana? Ali pa gre za namerno ponarejene spiske, katerih objava je bila, kot je prepričan Brejc, delo Udbe in je usmerjena proti pomladni strani.

Težko je verjeti, da bi bil Dušan Lajovic, ki je po drugi svetovni vojni zapustil Slovenijo, "pomladnik" tako rekoč od vekomaj in osebni Janšev prijatelj, udbovec. Enako neverjetno se zdi, da bi bil orodje Udbe, ne bi to vedel. Nasprotno. Njegovo dejanje ima nezapleteno logiko. Vsekakor ni videti, da bi šlo za potezo človeka, ki hoče škodovati "pomladi". Precej bolj verjetno se zdi, da je njegov namen preprosto povedati resnico. Na svoj način sicer. A verjetno je trdno prepričan, da resnica v nobenem primeru ne more škodovati. "Pomlad" se bo v njej samo malce očistila. Pod vodstvom edinega, ki si to resnično zasluži. Neomadeževanega Janeza Janše. Vendar je to seveda samo en del poslanstva, ki naj bi ga dosegla objava. Še mnogo pomembnejše je, da naj bi domnevno pomenila dokaz o tem, da je imela "pomlad" ves čas prav, da v Sloveniji še vedno vladajo ljudje "totalitarizma". Tudi po upokojitvi Milana Kučana. Lustracija bo vedno potrebna. Med čakanjem nanjo pa je boljše kot nič vsaj rušenje avtoritete in legitimnosti političnih voditeljev in funkcij predsednika vlade ter predsednika državnega zbora. Seznami, ki jim bo sledila knjiga, bodo še nekaj časa polnili medije. Prihodnje predvolilne kampanje pa bodo za vse domnevne sodelavce vsaj neprijetne.

A kljub temu se zdi, da imajo prav tisti, ki so prepričani, da bo objava seznamov še najbolj škodila prav "pomladni" strani. Način, kako so prišli v javnost, in nenatančnost šifranta bosta v veliki meri deligitimirala vse dosjeje. Opozicija se bo spet ukvarjala s starimi problemi. Medtem pa je predsednik vlade, ki se ga dosjeji osebno ne dotikajo, začel delovati usklajeno s svojim kolegijem in gospodarskim svetom.