Uvodnik / Jani Sever: Išče se LDS

"Bila je omenjena tudi ta možnost, da se utegne to mesto še pred volitvami izprazniti, omenjena je bila hipotetično možnost, ali bi morda ta položaj lahko zasedel tudi jaz, vendar to ni bila ponudba, bil je samo razgovor in takrat je bilo zelo jasno rečeno, da zaradi prej povedanih stvari to ne pride v poštev."

“So to samo govorice, v kolikor bi se karkoli resnega dogajalo, vas bom o tem seveda obvestil.”
Borut Pahor in Anton Rop o tem, da premier išče novega zunanjega ministra (TVS)

Boj s korupcijo se nadaljuje. SDS je vložila ovadbe zoper Jelka Kacina in Gregorja Golobiča. V njih naj bi bilo tudi tisto, česar nismo izvedeli na izredni seji parlamenta. Kakorkoli, ovadbe so bile dobro tempirane. Njihova teža do volitev najverjetneje ne bo znana. A tu so. In ovadeni se morajo braniti.

Bolj ali manj sami. Čeprav očitki opozicije pravzaprav merijo na celotno ozvezdje LDS, se Anton Rop ni oglasil. Golobič je o tem kar precej nedvoumno potožil, češ, jaz sem vam vedno stal ob strani in vas branil, sedaj pa ste me pustili samega. Tudi to naj bi bil razlog za Golobičev definitivni odhod iz politike. No, v bran sta mu vendarle stopila dva pomembna moža. Predsednik republike in bivši prvi policist. Slednji ni zaščitil samo Golobiča, ampak kar ves Mobitel. Preprosto je šel k njim v službo. Da jih bo varoval. Policist, ki je zaprl domnevne napadalce na Mira Petka, že ve, kdo je nedolžen. In ljubljenec našega prvega človeka v Vatikanu je pač tako pošten, da se z nepridipravi ne bi nikoli družil. Ali pa ravno njegov prestop priča o tem, da ima Janša vendarle prav? Da sta korupcija in klientelizem povsod. Policistovo potezo je mogoče razumeti tudi skrajno cinično.

In LDS? Se je vse to skorajda ne tiče? Njenih poslank in poslancev, ministrov in predsednika vlade? LDS se spreminja. Počasi, vendar so razlike čedalje bolj vidne. Stranka brez Drnovška, Golobiča, Bavčarja in ne nazadnje dislociranega Dimitrija Rupla je drugačna. Tako zunanji minister kot predsednik republike sta prepričana, da LDS zanemarja sredino, da jo, povedano drugače, zanaša preveč na levo. To jima niti najmanj ni všeč. Ruplu je celo nekako bližja drža liberalno sredinskega Boruta Pahorja. Bi morala predsednika LDS in ZLSD torej zamenjati stranki? Oziroma ali LDS res postaja vedno bližja nekakšni socialdemokratski stranki? Ključna točka, na kateri naj bi nagibanje LDS na levo postalo očitno, naj bi bili seveda izbrisani. Premier in zunanji minister ta problem vsekakor vidita bolj sredinsko. A kaj, ko je glede izbrisanih politična sredina v Sloveniji izrazito na desni.

Anton Rop naj bi menda zanemaril sredino s tem, da na koncu ni popustil idejam o popolnem obvozu ustavnih odločb. Skrajno nenavadno. A mnogi so prepričani, da tako pač je. Tudi zato, ker interpretacijo opozicije podpira tudi predsednik države. Opoziciji je v precejšnji meri vendarle uspelo utrditi nasprotje: levi za izbrisane - desni proti. In predvsem prepričanje, da je za vse skupaj kriva sedanja vlada. Kar delno gotovo drži. Predvsem zaradi izbire strategije, ki je predvidela dva namesto enega samega zakona. Tej je nato sledila serija zmedenih odločitev, ki so odmevale v retoričnih kolobocijah predsednika vlade, medtem ko je spreminjal svoje izjave in se zapletal v nemogoča pogajanja o vsebini ustavnega zakona. V ravnanjih vlade ob vprašanju izbrisanih so še najbolj izstopali strah, nesposobnost in kompromisarstvo. Nespretnosti, za katere mora odgovornost pač prevzeti premier sam.

Problem izbrisanih je bil doslej najresnejši preizkus njegovih politično-diplomatskih sposobnosti in njegove odločnosti. Drugi, le nekoliko manj resen, je zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Politik, s katerim partnerstva gotovo niso enostavna. In vendar si zadnji zaplet, ki je bil povezan z mestom zunanjega ministra, ponovno lahko pripiše premier sam. Govorice o tem, da predsednik vlade razmišlja o Ruplovi zamenjavi, je Borut Pahor potrdil brez kakršnih koli zadržkov. Rop jih je samo nerodno zanikal. "Problem" Rupel pa je postal samo še nekoliko večji. Nasprotja med premierom in zunanjim ministrom sicer niso nikakršna skrivnost. Od vilenske izjave do ministrovega pisma o novi pravosodni ministrici. Vendar Pahorjevo priznanje prvič jasno potrjuje, da želi premier zamenjati zunanjega ministra in da tega očitno ne stori samo zato, ker ne najde pravega trenutka in prave zamenjave.

Da je izbral Boruta Pahorja, je vsekakor nenavadno. LDS bi se tako, nekaj mesecev pred volitvami, odpovedala enemu najpomembnejših ministrstev. Hkrati pa bi volilkam in volilcem sporočila nekakšno napoved prihodnje koalicije. Vse to za ceno potencialne izgube člana, ki naj bi ga preveč zanašalo čez sredino. LDS ima očitno velike težave in videti je, kot da bo Rop na koncu tranzicije v post-Drnovškovo obdobje v stranki ostal sam na vrhu. Kar je bilo tudi edino mogoče pričakovati. Vprašanje pa je, ali lahko to stranki prinese uspeh. Golobič, človek, ki ga je Drnovšek videl kot svojega naslednika, je vedno veljal za politično precej okretnejšega. A bil je preglasovan. Je takrat v LDS zmagala "leva" struja? Vsekakor se zdi, da se od "velikih" imen LDS ni poslovil samo še dr. Slavko Gaber. Šolski minister, v katerem opozicija prepoznava svojega najtrdnejšega "levega" nasprotnika.

A brez panike. LDS ni socialdemokratska stranka, čeprav je ob vse izrazitejši polarizaciji slovenske politike na dva tabora gotovo trdno zasidrana na levi. Sicer pa je težava politikov tako ali tako predvsem v tem, kako jih vidijo drugi, in ne v tem, kaj v resnici so, njihova politična spretnost pa je pogosto bolj pomembna kot to, iz katerega tabora prihajajo.